Mesec: maj 2017

Poslanka in predsednica stranke Zavezništvo je danes v oddaji Odmevi na TV Sloveniji delno odgovorila na očitke premiera Mira Cerarja, da je za to, da država banko NLB prodaja pod prisilo, odgovorna njena vlada.

Dejala je, da predsednik vlade Miro Cerar odgovornost za težke odločitve iz preteklosti samo prelaga na njeno vlado, zasluge teh ukrepov pa pripisuje sebi: »Reševanjem bank in slovenskega gospodarstva je bilo ključno za to, da imamo danes gospodarsko rast. Ko Cerar pravi, da s sanacijo bank ni imel nič, to torej pomeni, da tudi z rastjo gospodarstva nima nič,« je povedala.

»Če so ga zaveze moje vlade Bruslju tako zelo motile, kot je dejal včeraj, bi si lahko že od prvega dne mandata prizadeval za spremembo teh zavez,« je še dodala.

Nekatere druge države so namreč to poskusile in uspele. In to celo tiste, ki bank niso sanirale z denarjem iz proračuna, kot smo to naredili v Sloveniji.

Lahko bi naročil tudi preverjanje, ali so bile banke leta 2013 dokapitalizirane preveč, kot se to vztrajno govori tudi med poslanci koalicije. A tudi tega ni storil. »Raje je en dan pred določitvijo cene delnice banke NLB na plano povlekel hrvaške varčevalce nekdanje Ljubljanske banke, in tako še dodatno znižal vrednost banke.«

Dodajmo, da je bila alternativa reševanju bank samo njihov propad. »Če bi dopustili, da se nam zgodi “Grčija”, potem sedanja vlada ne bi imela kaj prodajati, državljani pa ne s čim kupovati,« je v izjavi za medije že pred oddajo povedala predsednica strank Zavezništvo.

Cerarjeve obtožbe so še toliko bolj neumestne, ker krizne razmere iz leta 2013 dobro pozna. Njegova finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je bila namreč pri sanaciji bank ena od dveh ključnih oseb – prva je bil minister za finance Uroš Čufer. »Ministrica zelo dobro ve, zakaj so bile določene stvari narejene, kot so bile. Izbirati smo morali med samimi slabimi rešitvami. In nato izbrali najmanj slabo za državo.«

Pravilnost ukrepov vlade Alenke Bratušek se sicer še danes kaže v gospodarski rasti. Kako se je gibal slovenski BDP v času prejšnje vlade in kako v času vlade Mira Cerarja, je razvidno v spodnjem zgovornem grafu.

Mesec: maj 2017

Poslanka in predsednica stranke Zavezništvo Alenka Bratušek je danes ponovno zahtevala sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ. Opozarja, da bi morala vlada še pred prodajo banke NLB povsem ovreči dvome v to, da je bila banka leta 2013 dokapitalizirana preveč. To namreč že več časa poročajo mediji, govorice pa širijo celo poslanci koalicije.

Vsi podatki kažejo, da so bili koraki, narejeni ob sanaciji bank, pravi. Slovensko gospodarstvo raste vse od leta 2014, zmanjšuje se brezposelnost, cena zadolževanja države je rekordno nizka.

Vseeno se v medijih in celo med poslanci koalicije špekulira, da je bilo leta 2013 samo za dokapitalizacijo NLB in NKBM porabljenih 1,5 milijarde evrov več, kot bi bilo treba.

»Nujno je, da se razčisti vsak dvom v to, ali smo banke preveč dokapitalizirali – in to še preden banko NLB prodamo,« je na tiskovni konferenci ob zahtevi za sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ dejala poslanka. »Denar je še vedno v banki in če je bil v banko NLB dan samo en evro preveč, ga mora država kot lastnica vzeti iz banke in ga vrniti davkoplačevalcem. Ko bo banka prodana, bo z novimi lastniki odšel tudi denar.«

Članom Komisije za nadzor javnih financ zato predlaga, naj pozovejo »vlado, naj pred prodajo NLB ugotovi, ali je bila višina dokapitalizacije ob sanaciji NLB res previsoka, in jo »dekapitalizira«, če se ugotovi, da je bila dokapitalizacija res previsoka«.

Ali ni že prepozno?
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga je sicer ravno danes začel odločati o tem, po kakšni ceni bi delnico NLB ponudil vlagateljem. Odločitev naj bi bila znana v ponedeljek.

»Na to, da je nujno preveriti primernost višine dokapitalizacije, ne pozivam prvič. A me očitno nihče ne usliši,« je dejala v odgovor novinarjem, ki so vprašali, ali ni za preverbo dvomov že prepozno, ko pa je banka že v postopku prodaje.

Opozorila je tudi, da je pri dokapitalizaciji vseskozi sodelovala tudi Evropska komisija. »Če bi vlada Evropski komisiji pojasnila, da obstaja dvom o tem, ali so bile banke primerno dokapitalizirane, bi Komisija temu prisluhnila,« je dodala. Prav zaradi zahteve Evropske komisije je NLB naprodaj: v zameno za odobritev dokapitalizacije državnih bank v letu 2013 se je morala Slovenija zavezati, da bo banke po sanaciji prodala.

 

Mesec: maj 2017

 

Akcija #ZApokojnine je bila uspešna. Resda ne v celoti, a ključno smo dosegli:  varčevalni ukrepi pri pokojninah bodo vsaj deloma odpravljeni že letos, ne pa šele prihodnje leto, kot si je to prvotno zamislila vlada, da bi se pred parlamentarnimi volitvami lahko s tem pohvalila volivcem.

V Zavezništvu smo zahtevali zgolj to, da se upokojencem ponovno da tisto, kar jim pripada po zakonu. Pokojnine naj se usklajujejo letno, čisto vsi upokojenci pa naj prejmejo tudi regres. Ukrep bi državo stal okrog 42 milijonov evrov.

»Decembra 2016 smo to predlagali prvič, a so bili poslanci DeSUS in SMC proti. Vztrajali smo in predlog ponovno vložili februarja,« pojasnjuje poslanka in predsednica stranke Zavezništvo Alenka Bratušek. »Že četrto leto imamo v Sloveniji gospodarsko rast, upokojenci pa morajo še vedno reševati krizo, zanje še vedno veljajo krizni ukrepi. Ni to malce nelogično?«

In zakaj si je koalicija sploh zamislila, da bo regres vsem upokojencem dala šele prihodnje leto? »Edini razlog za to je lahko le to, da so v letu 2018 parlamentarne volitve, regres pa dober predvolilni bombonček,« sklepa poslanka.

Vlada še vedno varčuje na upokojencih
Vlada se je na naše pozive, potem ko smo jih podkrepili s skoraj 6.000 podpisi državljanov pod peticijo #ZApokojnine, odzvala. Pripravila je lasten predlog, po katerem upokojencem prav tako zagotavlja regres že letos, a malce drugače, kot je to predvideno v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predvidela je razvrstitev upokojencev v pet razredov, in sicer po višini njihovih pokojnin. Tisti z višjimi pokojninami bi prejeli nižji regres, tisti z nižjimi višjega, s čimer bi vlada na račun upokojencev še vedno prihranila približno 21 milijonov evrov.

»21 milijonov evrov za državni proračun ne predstavlja nobene težave,« pravi Alenka Bratušek, ki je bila pred vstopom v aktivno politiko več let direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance. »V času moje vlade, ko je bila situacija najtežja v zgodovini Slovenije, smo imeli 6,6 milijarde evrov davčnih prihodkov v proračun, sedanja vlada razpolaga s 7,4 milijarde evrov teh prihodkov. Vseeno smo mi za pokojnine namenili 300 milijonov evrov več, kot jih namenja sedanja koalicija. Zato trdim, da dodatnih 21 milijonov evrov ne bi smel biti nikakršen problem. Vlada je kljub temu predlagala izplačilo pokojnin po ključu, ki v zakonu ni predviden. Kar dejansko pomeni, da pri upokojencih še vedno varčuje.«

Očitki o demagogiji
Ob sprejemanju mešanice našega in vladnega predloga se je sicer v parlamentu odvil pravi besedni dvoboj med poslanci DeSUS in predsednico stranke Zavezništvo. Očitali si ji, da nastopa »z lažno dobroto do upokojencev«. Želeli so si zagotoviti ekskluzivo pri zastopanju upokojencev, češ da so njihov edini pravi predstavnik. »Vsi se radi trkajo po prsih, kaj vse bi naredili za upokojence. Tipičen primer je kolegica Alenka Bratušek. A jaz vas vprašam, kaj je Alenka Bratušek, ko je imela v rokah vse vzvode oblasti, res storila za upokojence? Pokojnine je popolnoma zamrznila, z njenim ministrom za finance pa je želela odvzeti upokojencem še 10 odstotkov,« je izzval Franc Jurša in poslanki očital demagoštvo.

»DeSUS je stranka, ki je v vseh vladah od leta 2002. Ko je nastajala bančna luknja, ste bili zraven. Ko smo jo sanirali, ste bili zraven. Ampak vedno so za vse krivi drugi. … Tudi DeSUS je podpiral vse ukrepe, ki so se nanašali na sanacijo bank,« mu je odgovorila Bratušek.

»Res je, v času moje vlade je bilo treba zamrzniti pokojnine, zato da se ni dogajal grški scenarij in bi upokojenci izgubili tudi do 20 odstotkov vrednosti pokojnin. Situacija leta 2013 in 2014 je bila težka. Lahko bi bila še težja, lahko bi naše ljudi še bolj udarila. Zdaj lahko spremljate, kaj se dogaja v Grčiji – mislim, da že petič ali šestič poleg plač v javnem sektorju znižujejo tudi pokojnine. Na srečo Slovenije v tej zgodbi ni. In če naša skupna vlada, v kateri je bil tudi DeSUS, v letu 2014 ne bi našla 300 milijonov, bi pokojnine morali znižati … Mimogrede, že leta 2012 so se pokojnine nominalno znižale. A lahko verjamete, da je takrat bil DeSUS zraven in glasoval za? To pa je demagogija,« je še dejala.

Mesec: maj 2017

Sofinanciranje doktorskega študija je pomembno. Ko ga je država zaradi krize opustila, je število doktorandov padlo za več kot polovico. Kar škodi dolgoročnemu razvoju slovenske družbe nasploh.

Varčevanje pri znanju je bilo decembra 2016 končano. V takrat potrjenem zakonu o visokem šolstvu je namreč predvideno, da se vsako leto v državnem proračunu nujno zagotovijo tudi sredstva za sofinanciranje te najzahtevnejše stopnje študija.

Koliko denarja to bo, bo določeno ob sprejetju državnega proračuna. »Natančnega zneska v zakon nismo mogli napisati,« so pojasnili z ministrstva za izobraževanje. Odrejena sredstva bodo iz proračuna dobile samo javne univerze in jih svobodno razdeljevale doktorskim študentom. Letos bodo imele na voljo 4,4 milijona evrov, prihodnje leto pet milijonov.

Med prejemniki sredstev, ki doktorandom omogočijo, da se lahko povsem posvetijo dokončanju študija, tako ne bo doktorskih študentov Univerze v Novi Gorici. Ustanovitelji univerze so sicer Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, Institut Jožef Stefan ter Znanstvenoraziskovalni center SAZU. A ima univerza vseeno status zasebne univerze, to, da deluje v javnem interesu in opravlja javno službo v visokem šolstvu – izvaja namreč programe, ki jih druge univerze ne –, pa ne šteje.

Na to prikrajšanost študentov novogoriške univerze je opozorila poslanka Zavezništva in predsednica parlamentarnega odbora za izobraževanje Mirjam Bon Klanjšček: »Študenti Univerze v Novi Gorici so v neenakem položaju z drugimi študenti javnih univerz. Kar bi bilo mogoče urediti v zakonu o visokem šolstvu. V njem bi morali le izrecno navesti, kaj je javna služba v visokem šolstvu, na kar sem brez uspeha opozarjala že med sprejemanjem zakona.«

V zakonu o visokem šolstvu je namesto tega, kaj je javna služba, ministrstvo raje navedlo, da se doktorati sofinancirajo le študentom javnih zavodov. Mednje ministrstvo šteje le univerze, katerih ustanoviteljica je država.

»Res je, da se lahko doktorski študenti Univerze v Novi Gorici tako kot drugi doktorandi prek razpisa potegujejo tudi za sredstva, ki jih ministrstvo zagotavlja prek sheme mladih raziskovalcev. Vendar še vedno niso povsem izenačeni s študenti javnih fakultet,« je na včerajšnji seji odbora za izobraževanje še opozorila Mirjam Bon Klanjšček. »Mladi raziskovalci so lahko stari največ 28 let, medtem ko se za doktorat lahko odloči tudi kdo, ki je starejši. Poleg tega je tak mladi raziskovalec nato zaposlen na raziskovalnem zavodu, česar si morda vsak študent ne želi.«

Zdaj je na potezi ministrstvo, ki lahko predlogu naše poslanke sledi, pripravi novo spremembo zakona o visokem šolstvu in olajša pot do »krone« študijskega procesa tudi študentom novogoriške univerze.

Namesto določitve, da so do sredstev iz sheme za sofinanciranje doktorskega študija upravičeni »javni zavodi«, bi v zakonu moralo pisati, da so do sofinanciranja doktorandov upravičene tiste ustanove, ki opravljajo javno službo v visokem šolstvu. Da ta definicija v slovenskem pravnem redu manjka, je v odločbi U-I-156/08 zapisalo tudi ustavno sodišče. »Ravno zato sem med sprejemanjem zakona in tudi še kasneje tolikokrat opozorila, da bi moralo ministrstvo v zakon vključiti definicijo, kaj javna služba v visokem šolstvu je,« še dodaja poslanka Mirjam Bon Klanjšček.

Mesec: maj 2017

V pokojninsko blagajno se je v letih 2015 in 2016 steklo približno dodatnih 100 milijonov evrov. Od kod so prišli? Prispevali so jih vsi tisti dijaki in študenti, ki so v tem obdobju delali prek študentskega servisa. A čeprav za pokojnine prispevajo, v svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nimajo svojega predstavnika. Mar ni to krivično?

V stranki Zavezništvo menimo, da je. In smo zato pripravili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bi članstvo v svetu zavoda dodelil tudi predstavniku mladih, ki delajo prek napotnice. »Preprosto jim je treba dati možnost, da tudi oni soodločajo o svoji prihodnosti,« pravi poslanka Zavezništva Mirjam Bon Klanjšček.

Predstavnika mladih bi po našem predlogu v svet zavoda imenovala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS).

Za takšno rešitev smo se odločili, ker je ŠOS edina »mladinska« organizacija, ki za financiranje delovanja prejema sredstva iz koncesijske dajatve. To državi prispevajo podjetja, ki študentom dajejo delo, in sicer 16 odstotkov vrednosti zneska, ki ga študent zasluži z delom prek napotnice. Od tega približno 4 odstotke prejme ŠOS. Del ŠOS pa je tudi Dijaška organizacija Slovenije.

»Mladi že dalj časa pozivajo k vključitvi, zato bi jim z našo novelo zagotovili enakopraven položaj v družbi oziroma vsaj dali možnost, da si enakopravnost izborijo,« je na tiskovni konferenci še pojasnila poslanka. »Prav je, da so v razprave in odločitve, ki zadevajo njihovo dobrobit, aktivno vključeni. Poleg tega pa politično in širše družbeno udejstvovanje mladih pozitivno vpliva tako na stopnjo demokratičnosti države kot na zmožnost mladih, da postanejo bolj avtonomni.«

V Zavezništvu pa bomo našo obljubo po skrbi za mlade poskušali uveljaviti tudi s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V njem je namreč urejeno, kdo sestavlja skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Tudi v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje danes mladi nimajo predstavnika, čeprav gre del njihovega zaslužka prek študentske napotnice tudi za zdravstvo. Medtem ko gre v pokojninsko blagajno 15,5 odstotka njihovega zaslužka, zdravstvena blagajna prejme tudi 6,36 odstotka bruto zaslužka študenta. Po našem predlogu bi tudi v skupščino ZZZS predstavnika mladih imenovala Študentska organizacija Slovenije.

»S predlagano spremembo sledimo načelom reprezentativnosti, enakopravnosti, svobode izražanja in demokratičnega odločanja. Pričakujemo, da bodo preostali poslanci naša predloga podprli in mladim končno dali besedo pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo prihodnost,« je še dejala Mirjam Bon Klanjšček.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala