Mesec: junij 2017

Arbitražno sodišče je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija je nekaj ozemlja na kopnem pridobila, a ga tudi nekaj izgubila. Dobili smo tudi več kot polovico Piranskega zaliva in možnost nemotenega dostopa do odprtega morja, čeprav res prek hrvaških teritorialnih voda.

Izplen arbitraže ni povsem idealen. A je sodišče vendarle odločilo v skladu s sporazumom o arbitraži, sklenjenim med Slovenijo in Hrvaško. Parlamentarni Odbor za zunanje zadeve, katerega članica je tudi naša poslanka in predsednica stranke Zavezništvo Alenka Bratušek, je zato sklenil, da bo Slovenija sodbo spoštovala brez zadržkov.

V stranki Zavezništvo prav tako menimo, da je odločitev treba spoštovati, čeprav za Slovenijo morda ni najugodnejša. »Če arbitražnega sporazuma in odločitve sodišča ne bi bilo, bi bili prikrajšani obe državi, saj bi se namesto z razvojnimi politikami še vedno ukvarjali z obmejnim sporom. Slovenci in Hrvati lahko imamo različna stališča, imamo pa vsi en skupen interes – to je boljša prihodnost za naše ljudi, in to v skupni, združeni Evropi,« poudarja Alenka Bratušek.

Hrvaška zaenkrat ne popušča pri stališču, da sodbe arbitražnega sodišča ne bo spoštovala. Nedovoljene pogovore med našim arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko pri sodišču Simono Drenik razumejo kot tako veliko kršitev postopka arbitraže, da odločitve sodišča nočejo spoštovati. In to kljub temu, da je arbitražno sodišče odločilo, da to pač ni tako pomembna kršitev, saj na razsodbo ne vpliva. Sekolec in Drenik sta s položajev odstopila.

Ob tem Alenka Bratušek opozarja, da »je bil dogovor o arbitraži pogoj, da je Hrvaška postala del Evropske unije. Zdaj, ko je že del Unije, pa dogovora ne bi več spoštovala«. Zato bi se po njenem mnenju morali oglasiti predstavniki Evropske komisije in evropskih držav in Hrvaško spomniti, da je del evropske družine in da se mora tudi obnašati evropsko, in torej tudi sama spoštovati dane zaveze.

Slovenija bo odločitev spoštovala in jo tudi uveljavila. Pri tem bo morala država pomagati ljudem na območjih, za katere je arbitražno sodišče presodilo, da vendarle ne pripadajo Sloveniji.

Mesec: junij 2017

Kava z Alenko je dogodek, na katerem poslanka Alenka Bratušek državljanom predstavlja svoje politično delovanje in jim prisluhne, kaj bi sami želeli storiti, če bi imeli politično moč. Prek prijetnega druženja ob kavi se udeleženci teh srečanj spoznajo s političnim delovanjem, spoznajo, da parlament ni samo za okras, ampak se v njem res dela za dobro ljudi.

Srečanja, podobna Alenkinim, bodo imele tudi poslanke, ki so v parlamentu ustanovile neformalno združenje Klub parlamentark. V tem mandatu bo v klubu 32 poslank – toliko jih je pač na preteklih volitvah izvolilo ljudstvo –, ki bodo prav na predlog Alenke Bratušek organizirale »kavo« z ženskami, ki jih zanima delo v politiki. Namen ustanovitve tega kluba je namreč približanje politike ženskam, ki so na vodilnih političnih položajih še vedno v manjšini.

Biti politik je sicer zahteven poklic. Seje lahko trajajo od jutra do poznega večera – vrtci in druge ustanove pa delajo le do popoldneva. »Za poslanke in poslance pa med drugim ni urejena niti odsotnost zaradi porodniškega dopusta in starševskega varstva. Ni določeno, kdo poslanko ali poslanca v takih primerih nadomešča,« opozarja poslanka Zavezništva Alenka Bratušek. »To pomeni dvoje: da mora političarka žrtvovati porodniški dopust za to, da še lahko odloča o pomembnih zadevah, ali pa dopust koristiti, pri čemer trpi demokratičnost odločanja v parlamentu.«

Novoustanovljeni Klub parlamentark bo poskušal opisane in druge prepreke, ki delajo poklic političarke manj privlačen, odpraviti z zakonskimi spremembami. Ureditev statusa mater- in očetov-poslancev v času porodniškega dopusta in starševskega varstva bo ena prvih zakonodajnih pobud.

Vse pobude, ki jih bo novo neformalno združenje političark zagovarjalo, bodo seveda najprej morale na glasovanje. Na predlog poslank Zavezništva Alenke Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček so se članice kluba dogovorile, da se v klubu ne bodo delile na koalicijo in opozicijo. Katera stališča in pobude bodo zastopale, bodo dogovorile z glasovanjem, pri čemer bo določen predlog sprejet, če bo zanj glasovala večina parlamentark.

Prva predsednica Kluba je sicer na podlagi večine v parlamentu postala poslanka SMC Simona Kustec Lipicer, vendar le za pol leta. Vsakih šest mesecev se bo vodstvo zamenjalo – vodenje bo prevzela bo poslanka druge poslanske skupine.

»Vesela sem, da smo uspele ustanoviti Klub parlamentark,« pravi Alenka Bratušek. »Zdi se mi pomemben predvsem pri prizadevanjih, da se vloga žensk v politiki okrepi. In da nam tudi družba na splošno prizna, da smo lahko tudi v politiki enakovredne moškim. Medtem ko političarke neprestano dobivamo vprašanja, kako uspemo uskladiti politično in družinsko življenje, moški politiki tega vprašanja praviloma nikdar ne dobijo. V tem in drugih vprašanjih se skriva napačna predpostavka, da ženske nismo za v politiko, ampak za “v kuhinjo”. Nadejam se, da bomo tudi s pomočjo dejavnosti Kluba parlamentark te predsodke uspeli preseči.«

Mesec: junij 2017

Alenka Bratušek je s Specializiranega državnega tožilstva prejela obvestilo, da je bila kazenska ovadba, ki jo je zaradi suma zlorabe uradnega položaja zoper njo vložil Nacionalni preiskovalni urad, zavržena.

Kot je znano, je Nacionalni preiskovalni urad sumil, da je nekdanja premierka v času, ko je vodila vlado, zlorabila položaj, ko je o vladni listi slovenskih kandidatov za evropskega komisarja odločala, čeprav je bila tudi sama med kandidati. Specializirano državno tožilstvo je presodilo, da sum kriminalistov ni bil utemeljen.

Odločitev tožilstva, da Alenke Bratušek ne bo več preiskovalo in sodno preganjalo, ker za to ni razloga, prihaja po temeljiti kriminalistični preiskavi in po zaslišanju najpomembnejših političnih funkcionarjev. Hišne preiskave so bile marca 2015 opravljene na domu Alenke Bratušek, v državnozborskih prostorih takratne poslanske skupine ZaAB, na sedežu stranke ZaAB in v prostorih vlade. Tožilstvo pa je poleg ministrov vlade Alenke Bratušek, ki so sodelovali pri odločanju o listi kandidatov za evropskega komisarja, zaslišalo tudi kandidatko za komisarko Tanjo Fajon, nekdanjega evropskega komisarja Janeza Potočnika ter premierja Mira Cerarja in predsednika republike Boruta Pahorja. Slednja sta bila zaslišana predvsem v zvezi z več telefonskimi pogovori, ki sta jih imela s predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem, v katerih je Juncker izrazil željo in prosil za podporo, da bi Slovenija za evropsko komisarko predlagala Alenko Bratušek. Tožilstvo je zaslišanja prič končalo že pred slabim letom.

»Kriminalistične preiskave, ki so bile opravljene pri meni doma, na sedežu stranke, v državnem zboru in na vladi, sem takrat označila za pretirane in povsem nepotrebne. Zdaj se je izkazalo, da sem imela prav. In čeprav sem zatrjevala, da bi morala v mojem primeru odločitev tožilstva biti sprejeta prej, ker pri tem imenovanju ni bilo čisto nič spornega, sem po svoje vesela tudi, da si je tožilstvo za to, da je presodilo, da nisem zlorabila položaja, vzelo toliko časa – zadnja priča je bila zaslišana že pred skoraj letom dni. Po tako temeljiti preiskavi in po tako temeljiti proučitvi dejstev nihče ne more trditi, da odločitev tožilstva ni utemeljena. In tožilstvo je po vseh preiskavah in zaslišanjih presodilo, da položaja nisem zlorabila, kar tudi sama trdim že vse od začetka,« pravi poslanka in predsednica stranke Zavezništvo Alenka Bratušek.

Odločitev tožilstva je sicer že druga odločitev organov pregona in sodišč, ki dokazuje, da je postopek predlaganja kandidata za slovenskega evropskega komisarja potekal pravilno: že pred odločitvijo Specializiranega državnega tožilstva je upravno sodišče februarja 2016 razveljavilo ugotovitveni akt Komisije za preprečevanje korupcije. Razsodbo upravnega sodišča sta po pritožbi KPK potrdila tudi vrhovno in ustavno sodišče.

»Žalostno je, da v Sloveniji človeka lahko vsak oblati in okrivi, ko dokaže, da je pošten in da ni naredil nič narobe, pa nikjer nobenega opravičila. Škodo, ki sem jo utrpela ob medijskem in vsesplošnem pogromu, je nemogoče izmeriti. Dvomim tudi, da bo odločitev tožilstva dosegla vse tiste slovenske volivce, ki so si na podlagi kriminalističnih preiskav, postopanja predsednika KPK Borisa Štefaneca in medijskega poročanja že ustvarili mnenje, da sem koruptivna in nesposobna,« še dodaja Alenka Bratušek, ki je vesela, da je te zgodbe končno konec.

 

Mesec: junij 2017

Je univerzalni temeljni dohodek (UTD) lahko rešitev za izzive, s katerimi se v sodobni družbi soočamo? O tem so na pobudo Zavezništva razpravljali na najvišji politični ravni – v državnem zboru. Strokovnjaki pravijo, da bi v Sloveniji lahko uvedli UTD, saj imamo visoko delovno etiko, ekonomsko in kulturno enakost. UTD bi lahko bil neke vrste “preventivno cepivo” za prekarizacijo trga dela.

»Ljudje s sistemom, v katerem živimo, niso zadovoljni, čeprav živimo v socialni državi,« je posvet začela poslanka Alenka Bratušek. »Zato je treba resno razpravljati o tem, ali je tisto, kar ljudem lahko zagotovi boljšo in varnejšo prihodnost, uvedba univerzalnega temeljnega dohodka.«

Univerzalni temeljni dohodek je dohodek, ki ga vsak posameznik vsak mesec prejme ne glede na njegov status; ne glede na to, ali že dela ali pa je brezposeln, ali ima premoženje ali ga nima in podobno.

»UTD ni socialna pomoč,« je še dejala poslanka. »Ključno je, da je z UTD-jem povezana svoboda ljudi. Svobodni ljudje so srečni in zdravi ljudje, in to je največ, kar si vsaka družba lahko želi.«

A treba je najprej preveriti, ali je uvedba dejansko izvedljiva in kaj vse lahko uvedba UTD-ja pomeni. In zato razprava na seji odbora za delo, na katero so bili povabljeni tudi strokovnjaki, ki so idejo UTD-ja razširili tudi v Sloveniji.

Slovenija ugoden teren za UTD
Profesor z ljubljanske Filozofske fakultete dr. Igor Pribac je poudaril, da je bil koncept UTD-ja v Sloveniji dobro sprejet in da lahko sklepamo, da ima med prebivalci veliko podporo. Poudaril je, da bi uvedba UTD-ja spremenila načelo klasične socialne države, po kateri se ravnamo danes: »Danes najprej dopustimo, da se krivica zgodi, potem pa to pravico popravljamo, če nekdo dokaže, da je upravičen do te poprave. Z UTD-jem posameznik prejema dohodek, ne glede na to, ali je doživel krivico, ki jo je treba popraviti. To pomeni, da bi nekdo, ki bi ostal brezposeln, z UTD-jem lažje prebrodil to obdobje, ne bi mu bilo treba dokazovati, da je upravičen do socialne podpore. UTD tako ustvarja varstveno mrežo za to, da lahko posameznik avtonomno živi in zasleduje svoje izbire.«

Dodal je, da je »Slovenija prostor, v katerem je delovna etika močno zakoreninjena. Zato obstaja predpogoj, da bi prebivalci tudi po prejemanju UTD-ja še vedno delali. Res pa je, da ne bi sprejemali duhamornih, repetitivnih del, ampak bi izkazali svojo neizkoriščeno kreativnost.« Dobro podlago za to, da bi bil UTD uspešno uveden, pa predstavlja po mnenju profesorja tudi velika enakost v prejemkih in kulturna homogenost Slovenije.

UTD je kot cepljenje
Na seji je sodelovala tudi dr. Valerija Korošec iz Sekcije za uvedbo UTD-ja, ki je leta 2010 pripravila doslej edino študijo uvedbe tega dohodka v Sloveniji. Dejala je, da je 14 odstotkov ljudi, ki so v Sloveniji revni, dokazuje, da naš sistem socialne pomoči ne deluje. Sistem ima luknje, skozi katere ljudje padejo, in trpijo, je opozorila. Sistem je zato treba popraviti.

»Seveda lahko za vsak primer posebej ukrepamo, kot to počnemo zdaj. Lahko pa se kot v zdravstvu odločimo za to, da ljudi vnaprej pripravimo na bolezen, na težke čase. V zdravstvu je takšna zaščita cepljenje. Tako bi UTD lahko bil cepivo, s katerim bi ljudi obvarovali pred trpljenjem zaradi revščine.«

Ko to storimo, pa bi družba postala še bolj konkurenčna, zaradi česar uvedbo UTD-ja podpirajo tudi nekateri ekonomisti: »Naša družba je napredna, ker je uvedla univerzalno šolstvo in univerzalno zdravstvo. Samo izobražen in zdrav človek lahko konkurira na trgu … A še bolj konkurenčni bi bili, če bi si posamezniki upali začeti nove zadeve, uresničiti nove ideje, ne da bi jih bilo strah, da bi zaradi zasledovanja teh idej njihovi otroci stradali. UTD predstavlja tako varovalko.«

Vprašanje seveda je, kako visok bi moral biti tak dohodek, da bi ponujal varnost in da hkrati ne bi posameznikov spodbujal k neaktivnosti. »UTD lahko pomeni tektonske in radikalne spremembe družbe, socialnih sistemov, vsega našega življenja. Prav zato kot zagovornica UTD-ja že ves čas zagovarjam samo najnižji možni UTD, ki še ima kakšno pozitivno vrednost.«

UTD je zdravilo za duševne motnje
Razprava v državnem zboru je potekala predvsem zaradi izzivov, s katerimi se v družbi že soočamo. »Trendi nezaposlenosti rastejo vsako leto,« je opozoril Sebastjan Pikl, direktor Inštituta Novum, ki se že nekaj let ukvarja s promocijo univerzalnega temeljnega dohodka. »Drugačen svet bo pomenila tudi vse naprednejša tehnologija.«

Rešitev za obdobje, v katerem se spreminjata tako koncept dela kot koncept denarja, je zato lahko tudi uvedba UTD-ja, je pojasnil: »Temeljni dohodek prekinja vez med potrebo po sprejemu dela in denarjem. Pri nas veljajo reki: Brez dela ni jela; Kdor ne dela, naj ne je; Ni zastonj kosila … A zakaj človek, ki ne dela, ne bi smel jesti? Milijoni ljudi ne delajo, a jesti vendarle morajo.«

Dodal je, da iz pilotnih projektov, ki so bili izvedeni v ZDA, na Finskem in še kje, izvajalci projekta vedno ugotovijo podobno: »Prejemnikom UTD-ja so se izboljšale bivanjske razmere, izboljšala se je prehrana, zdravje in zdravstveno varstvo, otroci so raje obiskovali šolo, ljudje so začeli več delati in ne manj,« je navedel. »In zadnje, varnost, ki jo UTD zagotavlja, vpliva tudi na duševno zdravje ljudi. Na različnih koncih sveta prihaja do podobnih ugotovitev, ki so vse v korist uvedbe UTD-ja.«

Najpomembnejša korist uvedbe UTD-ja pa je po mnenju Pikla predvsem svoboda, ki jo tak dohodek zagotavlja posamezniku, ko lahko »vsak počne, kar želi in ima ustrezne dohodke za to, da to počne. UTD nudi blazino ob neuspehu.«

Vlada bo pripravila analizo, so odločili poslanci
V Zavezništvu smo kot sklep razprave na odboru za delo predlagali, naj vlada še do konca letošnjega leta pripravi temeljito analizo možnosti in posledic uvedbe UTD-ja. Poslanci in predstavniki ministrstev so se v razpravi v veliki večini strinjali, da je UTD dober ukrep, ki bi lahko bolje od sedanjega sistema odgovarjal na izzive sodobnega časa, zato je sklep dobil soglasno potrditev.

»Takega konsenza še nisem imel priložnosti slišati,« je ob koncu razprave dejal dr. Pribac. »Razprava se mi zdi dobro sporočilo za tiste skupine, ki se jih ta ideja najbolj tiče – predvsem mislim na mlade prekarce, ki na trg dela šele vstopajo in gledajo z zelo temačnim pogledom na možnost, da bi uresničili dolgoročnejše projekte, kot je družina. Doslej so izgubljali stik s politiko, redko odhajajo na volišča, in mislim, da ste s tem sklepom dali mladim upanje, ki ga doslej niso imeli.« Na potezi je zdaj vlada.

Mesec: junij 2017

V stranki Zavezništvo smo zahtevali sklic nujne seje Odbora za delo, družino in socialne zadeve, na kateri se bodo poslanci prvič podrobneje seznanili s konceptom univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). »Želimo si, da se o možnosti uvedbe UTD začne pogovarjati zares – s konkretnimi razlogi za in proti UTD-ju in s konkretnimi izračuni,« pravi poslanka in predsednica stranke Zavezništvo Alenka Bratušek. Vlada naj o tem pripravi belo knjigo.

V sodobni družbi je brez rednih in primerno visokih dohodkov nemogoče dostojno preživeti. To seveda ni neka novost – tudi v preteklosti so lažje preživeli tisti, ki so imeli delo kot tisti brez dela. Novost v sodobni družbi pa je, da tudi tisti, ki delajo, nimajo nujno dovolj za preživetje.

Na udaru so predvsem mladi, a ne samo oni. Veliko jih je, ki delo opravljajo začasno ali pa samo občasno. Sporadično in vse nižje je praviloma tudi plačilo za opravljeno delo. To v življenja posameznikov in njihovih družin vnaša veliko skrbi in napetosti.

Poleg tega družba tudi vse bolj tehnološko napreduje. Ni daleč čas, ko bo vsaj nekatera opravila človeka zamenjal napreden robot ali pametni računalniški program. Avtonomna vozila bi denimo tako lahko odpravila potrebo po taksistih in drugih voznikih. Programi za sporazumevanje bi lahko nadomestili prevajalce. Potrebe po človeški delovni sili bo torej v prihodnosti vse manj.

Vprašanje zato je, kako ljudem, ki jih trg dela potrebuje le občasno ali pa morda sploh ne, zagotoviti dostojanstven obstoj. Kako ravnati v dobi »po delu«.

V stranki Zavezništvo menimo, da je lahko odgovor na naštete tegobe, ki vsaj posredno zadevajo čisto vsakega, uvedba univerzalnega temeljnega dohodka. A ne kar tako, na pamet. Temveč premišljeno in z vsaj približno predvidenimi posledicami.

Zato smo danes vložili pobudo za začetek razprave tudi na najvišji politični ravni, v parlamentu. »Dovolj je bilo razprav na raznih okroglih mizah in posvetih. Čas je, da se o možnosti uvedbe UTD-ja začnemo pogovarjati še bolj argumentirano kot doslej,« pravi poslanka in predsednica Zavezništva Alenka Bratušek. »Treba je utemeljeno spregovoriti o konkretnih razlogih za in proti UTD-ju in se pogovarjati o konkretnih številkah, koliko bi moral biti znesek takega dohodka in koliko bi izplačevanje tega dohodka lahko stalo.«

Poslanci odbora za delo bodo tako na pobudo poslanke odločali o sklepu, naj državni zbor vlado pozove, naj v roku enega leta pripravi belo knjigo o možnosti uvedbe UTD-ja v Sloveniji.

Čeprav se namreč o UTD-ju veliko govori, zamisel o zagotavljanju brezpogojnega temeljnega dohodka ni tako enostavna, kot se zdi. Zahteva angažma širše javnosti, tudi strokovnjakov in politikov. Na politični ravni pa se vse od leta 2010, ko je Državni svet organiziral posvet z naslovom »Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji – utopija ali realna možnost?«, na tem področju ni zgodilo nič.

 

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala