Mesec: julij 2017

Čisto vsi upokojenci so danes, prvič po uvedbi zloglasnega Janševega Zujfa (zakona o uravnoteženju javnih financ), poleg pokojnin dobili tudi letni dodatek. To, da je bil regres izplačan čisto vsem upokojencem, in to že letos, je predvsem zasluga prizadevanj stranke Zavezništvo.

Poslanki stranke Zavezništvo Mirjam Bon Klanjšček in Alenka Bratušek sta že decembra 2016 predlagali, naj se upokojencem ponovno da tisto, kar jim pripada po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: pokojnine naj se usklajujejo letno, čisto vsi upokojenci pa naj prejmejo tudi regres. Ukrep, ki bi ukinil vačrevanje pri upokojencih, bi državo stal 42 milijonov evrov.

Poslanci DeSUS in SMC so bili proti, regres (naj) bi upokojencem dali šele prihodnje leto. Zato sta februarja poslanki predlog vložili ponovno. »Že četrto leto imamo v Sloveniji gospodarsko rast, upokojenci pa morajo še vedno reševati krizo, zanje še vedno veljajo krizni ukrepi. Ni to malce nelogično?« je vztrajanje obrazložila predsednica stranke Zavezništvo in poslanka Alenka Bratušek.

Zakon o uravnoteženju javnih financ sicer določa, da se ta izvaja, dokler gospodarska rast dvakrat zaporedoma ne preseže 2,5 odstotka BDP-ja. To se je že zgodilo, napovedi pa so dobre tudi za prihodnjih nekaj let.

In zakaj si je koalicija sploh zamislila, da bo regres vsem upokojencem dala šele prihodnje leto? »Edini razlog za to je lahko le to, da so v letu 2018 parlamentarne volitve, regres pa dober predvolilni bombonček,« sklepa Bratušek.

Ob ponovni vložitvi predloga, naj se varčevalni ukrepi končno končajo tudi za upokojence, smo v stranki Zavezništvo v akciji Za pokojnine na stojnicah zbirali podpise podpore našemu predlogu, da bi mu s tem dali še dodatno težo – to je bilo nujno, če smo hoteli, da koalicija popusti. V dveh dneh smo zbrali skoraj 6.000 podpisov.

Akcija Za pokojnine je uspela, a res le deloma. Sprejeta je bila mešanica predloga Zavezništva in vladnega predloga. Po tem vladnem predlogu je upokojencem prav tako regres zagotovljen že letos, a malce drugače, kot je to predvideno v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vlada je upokojence razvrstila v pet razredov, in sicer po višini njihovih pokojnin. Tisti z višjimi pokojninami bodo prejeli nižji regres, tisti z nižjimi višjega, s čimer bo država na račun upokojencev še vedno prihranila približno 21 milijonov evrov.

»21 milijonov evrov za državni proračun ne predstavlja nobene težave,« pravi Alenka Bratušek, ki je bila pred vstopom v aktivno politiko več let direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance.

»V času moje vlade, ko je bila situacija najtežja v zgodovini Slovenije, smo imeli 6,6 milijarde evrov davčnih prihodkov v proračun, sedanja vlada razpolaga s 7,4 milijarde evrov teh prihodkov. Vseeno smo mi za pokojnine namenili 300 milijonov evrov več, kot jih namenja sedanja koalicija. Zato trdim, da dodatnih 21 milijonov evrov ne bi smel biti nikakršen problem. Vlada je kljub temu predlagala izplačilo pokojnin po ključu, ki v zakonu ni predviden. Kar dejansko pomeni, da pri upokojencih še vedno varčuje,« dodaja.

Več o zavzemanju stranke Zavezništvo za odpravo varčevanja pri upokojencih najdete še na spodnjih povezavah:
https://www.sab.si/pritisk_na_vlado_deloma_uspel_za_pokojnine/
https://www.sab.si/podpisi_podpore_zapokojnine_v_parlamentu/
https://www.sab.si/regres-ze-letos-vsem-upokojencem/

Mesec: julij 2017

V Sloveniji je razmerje med vplačniki prispevkov za pokojnine in prejemniki pokojnin izjemno slabo. Vplačila že danes ne zadostujejo za izplačilo ustrezne višine pokojnin, v prihodnosti bo to razmerje še slabše. Razlog za to so predvsem neugodni demografski trendi: upokojuje se najštevilčnejša generacija, t. i. generacija baby-boomerjev, v povprečju pa se je podaljšala in se še podaljšuje tudi življenjska doba, kar pomeni dalj časa trajajoča izplačila iz pokojninske blagajne. Kako ukrepati?

V Zavezništvu podpiramo idejo preoblikovanja KAD-a v demografski sklad. Ustanovitev takega sklada je lahko primeren način reševanja vzdržnosti pokojninskega sistema.

V skrbi za varno starost današnjih in prihodnjih upokojencev je bil že v času vlade Alenke Bratušek sprejet Zakon o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki v 79. členu določa, naj se današnji KAD do 31. 12. 2015 preoblikuje v Demografski sklad. Takrat sprejeti zakon že opredeljuje tudi nekatere mogoče vire financiranja sklada.

Vlada Mira Cerarja torej v predlaganem zakonu o demografskem rezervnem skladu, ki je v javni obravnavi do 15. avgusta, ne predlaga nič novega, v njem pa je kar nekaj pomanjkljivosti ali celo slabih rešitev, opozarja poslanka Alenka Bratušek, predsednica stranke Zavezništvo.

»Čeprav vlada z uvedbo sklada zamuja, ni navedla nobenega dodatnega predloga, od kod bi Demografski sklad še lahko črpal sredstva, s katerimi bi nato upravljal in jih plemenitil v dobro vseh upokojencev,« pravi.

Vladni predlog ne upošteva niti ključnih priporočil in načel OECD-ja o delovanju demografskih rezervnih skladov: naj se sredstva upravljajo portfeljsko in naj bo delovanje sklada neodvisno od političnih interesov.

»Pri portfeljskem upravljanju gre za to, da vlagatelj pri naložbi zasleduje samo dobiček – težko rečemo, da je delež KAD-a v Zavarovalnici Triglav takšna naložba,« opozarja poslanka.

Najbolj pa nas v Zavezništvu skrbi predviden način imenovanja nadzornega sveta sklada. Pet od devetih nadzornikov naj bi v imenu vlade imenovala nominacijska komisija, ki bo ocenjevala primernost kandidatov in izbrala najboljše. A v predlogu zakona piše tudi, da bo vlada to odločitev komisije lahko spremenila.
»Takšna določba dopušča veliko interpretacij – a eno je gotovo: nadzorni svet niti na videz ne bo politično neodvisen,« še dodaja predsednica stranke Zavezništvo Alenka Bratušek.

V stranki Zavezništvo sicer vestno spremljamo, kaj se dogaja na področju pokojninskega sistema. Med drugim bodo tudi zaradi naše akcije Za pokojnine 31. julija čisto vsi upokojenci prejeli regres. V akciji smo v samo poldrugem dnevu na stojnicah po nekaterih slovenskih mestih zbrali skupno skoraj 6.000 podpisov podpore našemu predlogu, naj čisto vsi upokojenci že letos prejmejo regres. Razlogov za to, da bi obdržali v krizi uvedene ukrepe, namreč ni več, zato je prav, da upokojenci dobijo, kar so v njihovi aktivni dobi zaslužili z delom in kar jim nenazadnje pripada po zakonu. Pod temi pritiski in s pravimi potezami v parlamentu sta naši poslanki Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček dosegli, da je vlada popustila in regres vsem upokojencem namenila že letos namesto šele naslednje leto ali še kasneje.

Mesec: julij 2017

Potem ko smo že dosegli vpis pravice do pitne vode v ustavo in ko smo uspeli s predlogom, naj čisto vsi upokojenci že letos prejmejo regres, je mala državnozborska ekipa stranke Zavezništvo dosegla še eno zmago: mladi so po prizadevanjih naših poslank Alenke Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček dobili besedo pri odločanju o v svetu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Vključitev predstavnika mladih v svet zavoda ZPIZ je na videz morda majhen korak, a pomemben korak naprej pri zagotavljanju vključenosti mladih v demokratične procese odločanja.

Na to, da bo naš predlog zaživel tudi v praksi, je kazalo že po seji Odbora za delo, ki je potekala konec junija. Člani odbora so se takrat strinjali z argumenti Mirjam Bon Klanjšček in Alenke Bratušek, da je mladim treba zagotoviti, da so pri odločanju o pomembnih stvareh zraven. In da ni dovolj, da samo poslušajo dogajanje in dajejo predloge, ampak morajo imeti tudi možnost glasovanja.

Poslanci so zato podprli njun predlog spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bi v svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje svojega predstavnika dobili tudi dijaki in študenti, ki delajo prek študentske napotnice. Predlog je nato dobil še podporo poslancev na julijski seji državnega zbora in bo tako postal zakon.

Dati mladim besedo
Predlog poslank Zavezništva izhaja predvsem iz prepričanja, da je mladim treba dati besedo pri odločitvah, ki vplivajo tudi nanje. »Mladi že dalj časa pozivajo k vključitvi, zato bi jim z našo novelo zagotovili enakopraven položaj v družbi oziroma vsaj dali možnost, da si enakopravnost izborijo,« je na tiskovni konferenci ob vložitvi predloga dopolnitve zakona ZPIZ pojasnila poslanka Bon Klanjšček. »Prav je, da so v razprave in odločitve, ki zadevajo njihovo dobrobit, aktivno vključeni. Poleg tega pa politično in širše družbeno udejstvovanje mladih pozitivno vpliva tako na stopnjo demokratičnosti države kot na zmožnost mladih, da postanejo bolj avtonomni,« je dodala.

Naš predlog, naj se svet ZPIZ razširi s predstavnikom mladih, ki delajo prek študentske napotnice, sta podprla tudi predstavnika Študentske organizacije in Mladinskega sveta. Tudi v teh organizacijah namreč poudarjajo, da morajo biti zaradi načel medgeneracijske solidarnosti tudi mladi ustrezno zastopani v instituciji, ki pomembno sooblikuje socialno komponento naše države.

Pravično je, da imajo predstavnika
Čeprav je vključenost mladih v demokratične procese odločanja izjemno pomembna, to ni edini razlog, zakaj smo se v Zavezništvi zavzeli za spremembo pokojninskega zakona. Tudi povsem pravično je, da predstavniku mladih, ki delajo prek študentske napotnice, damo možnost soodločanja v svetu ZPIZ. Od februarja 2015 namreč od zaslužka iz študentskega dela tudi dijaki in študenti prispevajo v pokojninsko blagajno. 15,5 odstotka od tistega, kar zaslužijo, morajo dati h kraju za pokojnino, zaradi česar je v pokojninski blagajni vsako leto približno dodatnih 60 milijonov evrov.

Predstavnika mladih bo po našem predlogu v svet zavoda imenovala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Za takšno rešitev smo se odločili, ker je ŠOS edina »mladinska« organizacija, ki za financiranje delovanja prejema sredstva iz koncesijske dajatve. To državi prispevajo podjetja, ki študentom dajejo delo, in sicer 16 odstotkov vrednosti zneska, ki ga študent zasluži z delom prek napotnice. Od tega približno 4 odstotke prejme ŠOS. Del ŠOS je tudi Dijaška organizacija Slovenije (DOS), kar pomeni, da bi predstavnik ŠOS-a v svetu ZPIZ-a dejansko predstavljal tako študente kot dijake, ki prispevajo v pokojninsko blagajno.

Delite zgodbo s prijatelji!

Mesec: julij 2017

V Sloveniji je osnovnošolsko izobraževanje zagotovljeno vsakemu. V javnih osnovnih šolah je in bo prostor za vsakega otroka.

V zasebnih osnovnih šolah je drugače. Te šole lahko povsem samostojno odločajo, komu bodo dovolile vpis in komu ne.

A kljub tej razliki med javnimi in zasebnimi osnovnimi šolami vlada predlaga (v noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja), naj se tudi privatne osnovne šole v celoti financirajo iz državnega proračuna.

To se nam v stranki Zavezništvo zdi nedopustno.

Če naj bodo tudi zasebne osnovne šole 100-odstotno financirane s strani države, morajo zanje veljati tudi 100-odstotno isti pogoji vpisovanja novih učencev, kot veljajo v javnih osnovnih šolah. Dokler bodo zasebne šole lahko izbirale, koga vpišejo, državnega denarja ne smejo dobiti.

Zakaj se o tem sploh pogovarjamo?
Koalicija, v kateri je tudi stranka SD, predlaga, naj se financiranje javnih in zasebnih šol izenači, ker je to leta 2014 določilo ustavno sodišče. S petimi glasovi proti štirim je odločilo, da mora država v enakem deležu kot javne osnovne šole financirati tudi zasebne.

V Zavezništvu mislimo, da bi namesto te uskladitve financiranja morali spremeniti ustavo, če v njej za nekatere ni dovolj jasno opredeljena ločnica med financiranjem državnih in zasebnih šol. Tudi tako je možno spoštovati odločbo ustavnega sodišča in njegovo navodilo, naj se odpravi neskladnost dejanskega financiranja šol z zapisom v ustavi. Prepričani smo namreč, da je spodbujanje zasebnih šol z državnim denarjem uvod v razslojevanje v naši družbi. Ko zasebne šole lahko same izbirajo učence, nismo daleč od vzpostavitve zasebnih »elitnih« šol, financiranih z državnim denarjem.

Zato še enkrat: dokler za zasebne šole veljajo posebni pogoji, te ne smejo biti v celoti financirane iz državnih sredstev. Vsako popuščanje pri tem je nesprejemljivo. Ko uvedemo takšno financiranje, na kocko postavljamo enakost v slovenski družbi, ki je ena najmanj razslojenih in posledično ena najbolj varnih na svetu.

Čeprav ureditev financiranja osnovnih šol dolgoročno vpliva tudi na ustroj slovenske družbe, se koalicija očitno ne zaveda pomembnosti razmejitve financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol. Z vprašanjem, kako namerava urediti financiranje osnovnošolskega izobraževanja, je zato premierja Mira Cerarja s poslanskim vprašanjem soočila Alenka Bratušek.

Cerar je odgovoril, da vlada in njegova stranka SMC skrbita za javno šolstvo. Da »nikakor ne izenačuje javnega in zasebnega šolstva, ampak urejamo financiranje obeh«.

A dejstva govorijo nasprotno: »S predlogom zakona, ki je na mizi, ne ščitite javnega šolstva, ampak dajete dodaten denar zasebnemu. S tem kažete, da vam je več do zasebnega kot do javnega šolstva,« mu je odgovorila poslanka.

Premier Cerar se ni opredelil niti do predloga spremembe ustave, s katerim bi poskušali odpraviti domnevno neustavno stanje, kot ga je ugotovilo ustavno sodišče v odločbi iz leta 2014. Ta sprememba ustave, ki smo jo skupaj z nekaterimi drugimi strankami predlagali že februarja 2015, je po pregledu strokovne komisije »na mizah« poslancev že od januarja 2016. A se od takrat ni zgodilo nič. Obravnava te pobude se v parlamentu zamika in zamika, da ne bi ljudje slučajno spregledali, da vladna SMC le ni levosredinska stranka in da njen predsednik o skrbi za javno šolstvo govori povsem brez temeljev. Z glasovi poslancev SMC bi spremembo ustave lahko dosegli že v tem mandatu.

Mesec: julij 2017

Alenka Bratušek, predsednica stranke Zavezništvo, se je odzvala na napovedano ponovno interpelacijo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. »Dejstvo je, da so razmere v zdravstvu alarmantne. Čakalne vrste se daljšajo, izgube bolnišnic se povečujejo, rešitev pa ni na mizi. Problemi so danes večji kot pred tremi leti, čeprav je v zdravstvu 300 milijonov evrov več,« je povedala novinarjem.

»Razmere v zdravstvu so seveda slabe že dlje časa, je pa ministrica Milojka Kolar Celarc kriva in odgovorna, da je v svojem mandatu stanje še poslabšala,« je nadaljevala. »Hrbet ji od samega začetka krije tudi Miro Cerar, zato je za alarmantno stanje v zdravstvu kriv in odgovoren tudi on. In enako velja za koalicijski stranki SD in DeSUS. Tudi ti dve stranki sta premalo odločno zavzeli stališča do problemov v zdravstvu.«

»V treh letih ta vlada za zdravstvo ni naredila nič in tudi do konca mandata ne bo naredila nič,« je še povedala. »S tem smo se v Zavezništvu že sprijaznili. Bo pa zdravstvo prva in prioritetna naloga nove vlade – in v Zavezništvu že imamo pripravljene predloge in rešitve.«

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala