Mesec: oktober 2017

Bodimo kot Luter, bodimo kot Trubar – naredimo, kar je treba!

Tudi vas morda bega, zakaj se današnji praznik imenuje Dan reformacije? Ali vendar ne praznujemo predvsem objave prve knjige v slovenskem jeziku? Zakaj torej praznika ne imenujemo Dan rojstva slovenskega knjižnega jezika? Ali pa Dan Primoža Trubarja, po avtorju, ki je prvo knjigo v slovenskem jeziku napisal?

Razlog za uveljavljeno ime praznika je preprosto razložiti: protestantski duhovnik Trubar je v slovenščini pisal pod vplivom ideje, da je treba verske nauke približati navadnim ljudem. Ta ideja se je v naše kraje in drugam po Evropi razširila iz Nemčije, njen utemeljitelj je bil nemški duhovnik Martin Luter. 31. oktobra 1517 je javno zahteval, naj se verski nauki ne berejo več v latinščini, saj tega jezika navadni ljudje ne razumejo. Raje naj vsaka jezikovna skupnost dobi prevod teh besedil. 33 let kasneje je Trubar izdal Katekizem.

Lutrova ideja je bila revolucionarna, spreminjala je dotedanje družbene vzorce, preurejala je cerkev in družbo, jo reformirala. Širjenje njegove ideje, gibanje, ki ga je sprožil, zato imenujemo reformacija. Dan reformacije pa pri nas z državnim praznikom obeležujemo zato, ker smo v tem obdobju dobili prvo knjigo v slovenščini.

Današnji praznik mi veliko pomeni. Vsako leto se ob njem predvsem zamislim nad besedo reformacija. Zavem se, kako močno lahko ena sama ideja spremeni naše razumevanje sveta in naša življenja. A interpretacija pomena tega praznika ni vsako leto ista. Odvisna je od preostalega dogajanja v Sloveniji in po svetu.

Letos tako ne morem mimo predsedniških volitev, na katerih je bila udeležba izjemno nizka. Prepričana sem, da je bil glavni razlog za tak osip volivcev predvsem to, da politiki neprestano nekaj obljubljajo, da bi bili izvoljeni, potem pa obljubljenega ne uresničijo. Državljani, volivci smo zato razočarani. Za udeležbo na volitvah preprosto ne vidimo več razloga.

V tem zapisu bi vam rada sporočila, da vsi politiki niso isti. Nekateri med njimi smo po drži podobni Martinu Lutru. Kaj hočem reči s tem: Lutru ni šlo v nos le to, da je bilo Sveto pismo pač v latinščini. Najbolj je napadel cerkveno prodajanje odpustkov. To je bila zanj izkoriščevalska praksa, nevredna rimskokatoliške cerkve. Podobna zloraba se dogaja v politiki – »prodajanje« neuresničljivih predvolilnih obljub je točno takšno izkoriščanje zaupanja.

In v tem smislu sem sama in smo v stranki, ki jo vodim, luteranski: od mene in od predstavnikov Stranke Alenke Bratušek nikdar ne boste slišali, da bomo pokojnine zvišali na 1.000 evrov, če to ne bo mogoče. Nikdar ne bomo vaše podpore kupovali s trditvami, da so etične in moralne odločitve že dovolj za zagotovitev blaginje vsem. Nikoli ne bomo govorili, da bomo ljudem razdelili veliko, če za deliti dejansko nimamo nič. Če strnem: čeprav bi nas to drago stalo, nikdar ne bomo prodajali lažnega upanja.

Zato zelo rada praznujem dan reformacije in rada to praznično vzdušje delim z vami, moji dragi podporniki. Vesela sem, da lahko skupaj naredimo, kar je treba, in naš svet reformiramo na bolje. Tako kot pred 500 leti Luter in Trubar.

Alenka Bratušek

Mesec: oktober 2017

Na 3. kongresu stranke Zavezništvo je stranka spremenila ime. Odslej je to Stranka Alenke Bratušek. »Včasih je treba narediti korak nazaj, da bi lahko naredili dva koraka naprej,« spremembo pojasnjuje generalni sekretar stranke Jernej Pavlič. »Spoznali smo, da to preprosto moramo narediti, če želimo na volitvah uspeti,« dodaja predsednica stranke Alenka Bratušek.

Za stranke seveda ni preveč dobro, da ime spreminjajo pogosto. Že zaradi tega ne, ker je to praviloma slabo za podobo stranke v javnosti. Tudi če spremeniš ime, to namreč ne spremeni tvoje vsebine.

Opazka seveda drži. A kaj storiti, ko je vsebina dobra, ljudje pa je ne kupijo zaradi »neprepoznane embalaže«? Kaj storiti, ko celo tisti, ki vsak dan spremljajo politiko, ne vedo, da je tvoja stranka parlamentarna stranka? Kaj storiti, ko vsi vedo za politika iz te stranke, ne vedo pa, da je del te stranke? Je v takem primeru še smiselno vztrajati pri obstoječem imenu, pač zato, da ne bi bili ponovno tarča (neupravičenih) kritik?

»Včasih je treba narediti korak nazaj, da bi lahko naredili dva koraka naprej,« o tem pravi Jernej Pavlič, generalni sekretar Stranke Alenke Bratušek. »Stranka je res enkrat že spremenila ime, ki pa se v javnosti ni uveljavilo, saj je poslanska skupina stranke Zavezništvo razpadla kmalu po volitvah. Od takrat se je prepoznavnost naše stranke zmanjševala. Da je razlog za to v imenu, pa smo ugotovili povsem po naključju,« dodaja.

Najprej je to bilo letos spomladi, med uspešno akcijo #ZApokojnine. »Ko smo na stojnicah zbirali podpise podpore za to, da bi upokojenci prejeli poln regres, so vsi spraševali: ”Katera pa je ta stranka Zavezništvo? Je to nova stranka?” Skoraj nihče ni poznal Zavezništva, čeprav so dejansko vsi poznali predsednico stranke Alenko Bratušek. ”Aja, Alenka, naša Alenka!” je bil pogost vzklik, ko smo jim povedali, kdo smo.«

Potem se je Zavezništvo vključilo še v kampanjo pred referendumom o zakonu o drugem tiru – in tam doživelo še večje neprijetno presenečenje. »Izkazalo se je, da celo nekateri novinarji in uredniki notranjepolitičnih oddaj ne vedo za Zavezništvo. Vedeli niso niti, da je to parlamentarna stranka. Povsem enako kot tisti, ki politike ne spremljajo vsak dan, tudi oni stranke Zavezništvo niso povezali z nekdanjo predsednico vlade Alenko Bratušek,« dodaja Pavlič.

Na podlagi teh opazk se je vodstvo stranke odločilo, da prepoznavnost stranke preveri še pri strokovnjakih za merjenje javnega mnenja: »Rezultat njihove raziskave je bil zgovoren. Medtem ko je Zavezništvo v različnih meritvah komaj doseglo odstotek ali dva podpore, je ta podpora poskočila celo tja do deset odstotkov, ko so anketarji poleg imena stranke omenili Alenko Bratušek. Odločitev je bila tako na dlani – treba je narediti korak nazaj, da bi naredili dva koraka naprej; treba je ponovno dati ime prepoznavne vodje stranke v ime stranke, da bi ljudje sploh vedeli kdo smo in nas podprli,« je pojasnil na kongresu.

Člani stranke, ki so se udeležili kongresa, so ta pojasnila razumeli in jih sprejeli. Prepričala jih je zagotovo tudi anketa, izvedena v središču Ljubljane še pred spremembo imena stranke. Oglejte si jo:

Tudi predsednica stranke Alenka Bratušek je prepričana, da je bila sprememba imena nujna: »Vse stavimo na državnozborske volitve. Sprememba imena je samo nujen korak za to, da bomo na volitvah uspeli. Na kongresu smo sprejeli tudi smernice za pripravo volilnega programa. Verjamemo, da je življenje v Sloveniji lahko boljše. Dokazali pa smo tudi že, da smo sposobni voditi državo in izvajati tudi zahtevne ukrepe, če so ti nujni. Gospodarska rast kaže, da so bili naši ukrepi v preteklosti, ko sem vodila vlado, pravilni. A vsebina v politiki ni dovolj. Pomembna je tudi prepoznavnost. Čeprav v državnem zboru dobro delamo, podpiramo dobre rešitve opozicije in koalicije, ljudje tega kot da niso opazili. Podpore našemu delu ni pokazala večina javnomnenjskih anket. In vse kaže, da je bila cokla naši prepoznavnosti prav ime stranke, zato ga je bilo treba spremeniti.«

To, da stranka nosi njeno ime, pa je še dodatno zagotovilo za to, da bo delovala tako odgovorno, kot se od političnih strank pričakuje: »Mi ne zidamo gradov v oblakih. Vpleteni nismo v nobeno sodno ali korupcijsko afero. Politiki smo samo zato, da bi stvari spremenili na bolje. Če je za to najprej treba znova spremeniti ime stranke, pa naj bo,« je dodala.

Programska izhodišča, ki bodo služila za pripravo volilnega programa Stranke Alenke Bratušek, si lahko prenesete s klikom sem.

Mesec: oktober 2017

Zadovoljni smo. V Sloveniji bo iz državnega proračuna moralo biti financirano samo javno šolstvo! V državnem zboru je bil danes narejen prvi korak do spremembe 57. člena ustave tako, da ne bo več dvoma, kaj država mora financirati iz proračuna in kaj lahko financira iz proračuna.

»S to spremembo ustave bodo vsi otroci v Sloveniji imeli zagotovljeno mesto v osnovni šoli. Starši bodo imeli tudi možnost, da otroke vpišejo v zasebno šolo. Vse bo torej ostalo kot doslej. Razlika bo le ta, da se bo iz državnega proračuna nujno financiralo le javne šole, zasebne pa samo, če bomo tako hoteli,« pojasnjuje predsednica stranke Zavezništvo Alenka Bratušek, ena od podpisnic pobude spremembe ustave.

Razlog za spremembo ustave je bila sicer odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014, ki je presodilo, da država po tem členu ustave mora sofinancirati tudi javni osnovnošolski program, ki se izvaja v zasebnih šolah. Ko bo sprememba ustave sprejeta, to ne bo več veljalo. »Želim si, da danes začeti postopek čim prej pripeljemo do konca,« je še dejala Bratušek.

 

Mesec: oktober 2017

V soboto bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 3. kongres stranke Zavezništvo. Predsednica stranke in nekdanja premierka Alenka Bratušek bo predstavila ukrepe, s katerimi bi radi še izboljšali življenja prebivalcev Slovenije. Kongres bo potekal pod geslom »Naredimo, kar je treba!«, ki ga lahko razumete kot poziv in kot zagotovilo.

Kongres naše stranke je uvod v aktivne priprave na prihajajoče državnozborske volitve. Sprejeli bomo programska izhodišča za volilni program in popolnili vodstvene organe. Izvolili bomo dodatnega podpredsednika stranke, razširili svet stranke in spremenili strankin statut.

Neposredni prenos s prizorišča kongresa se bo začel že ob 10. uri, ko bo še pred kongresom okrogla miza na temo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). O vprašanju »Ali v Sloveniji lahko uvedemo UTD?« bodo razpravljali sociologinja in ministrica za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak, ekonomist in direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja dr. Boris Majcen, filozof in izredni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Igor Pribac in predsednica stranke Zavezništvo in poslanka mag. Alenka Bratušek.

Razpravo boste lahko spremljali prek Facebookovega profila Alenke Bratušek.

Po koncu okrogle mize, predvidoma ob 12. uri, pa bo čas za kongres. Uvodne nagovore bodo imeli nekdanji ministri v vladi Alenke Bratušek, med njimi dr. Uroš Čufer in dr. Senko Pličanič. Med drugimi bodo prišli tudi nekdanji poslanec in predsednik Demokratične stranke dela mag. Franc Žnidaršič, župan občine Bohinj Franc Kramar, predsednik stranke LDS dr. Luj Šprohar, v imenu stranke SD dr. Anja Kopač Mrak in pa dr. Dragan Matić, poslanec in predsednik sveta stranke SMC.

Po kratkih nagovorih najvidnejših članov stranke Zavezništvo – Mirjam Bon Klanjšček, Metoda Dragonje, Maše Kociper in Marka Bandellija – bosta glavno vlogo na kongresu prevzela generalni sekretar stranke Jernej Pavlič in predsednica stranke Alenka Bratušek.

Še enkrat torej vabljeni k spremljanju kongresa in okrogle mize na https://www.facebook.com/alenka.bratusek/. Z neposrednim prenosom bomo začeli v soboto, 7. 10. 2017, ob 10. uri.

Mesec: oktober 2017

Na dnu naše spletne strani www.alenkabratusek.si ste gotovo že opazili tole izjavo Alenke Bratušek: »Danes se ne pogovarjamo več o tem, ali smo svoje probleme sposobni rešiti sami ali pa nam bo moral rešitve kdo pokazati oziroma nam jih celo vsiliti.«

Nanaša se na obdobje, ko je vse kazalo na to, da bo tudi v Sloveniji t. i. trojka uvedla grški scenarij – znižala pokojnine, oklestila javno zdravstvo, zmanjšala število osnovnih šol in podobno, kar pa se nato zaradi ukrepov vlade Alenke Bratušek na srečo ni zgodilo.

Ključno, da »trojke« v Slovenijo ni bilo, je bilo to, da je takratna vlada dokazala, da se Slovenija zadolži sama – da torej denarja Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke in Evropske komisije ne potrebuje.

Takratni minister za finance dr. Uroš Čufer je na današnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, ki proučuje zlorabe v bančnem sistemu, povedal tudi, kaj je bilo ključno za to, da smo se pogubnim ukrepom »trojke« vendarle uspeli izogniti:

»To, da smo se uspeli februarja 2014 zadolžiti pri skladu Pimco, je bil eden ključnih dogodkov, ki je rešil državo. Bistveno je namreč bilo, da smo sami našli pot do sredstev in sami rešili podkapitalizirane banke.«

Čufer je ob tem dejal še, da je bil denar za sanacijo bank porabljen zelo dobro, saj da so se vložena sredstva že povrnila ali pa se še bodo. Gospodarska rast, ki smo ji priča, je posledica takratnih ukrepov.

Sanacija bančnega sistema sicer v javnosti velja za enega glavnih »grehov« vlade Alenke Bratušek. Tedanja premierka pa vztraja, da je bila zadolžitev nujna za to, da smo lahko pri nas ohranili življenjskih standard državljanov:

»Zahteve “Denar ljudem, ne pa bankam” je naša vlada zagotovo slišala in uslišala. Ko je bil denar dan bankam, je bil tem dan zato, da niso propadle in da so še naprej lahko podpirale slovenska podjetja. Zaposleni v teh podjetjih so zato lahko še naprej delali v teh podjetjih in za to prejemali plačilo. Če bi banke pustili propasti, bi s tem ogrozili tudi delovna mesta večine prebivalcev Slovenije in s tem tudi njihovo socialno varnost. Ko smo reševali banke, smo torej reševali ljudi. Denar je res bil dan bankam, a le zato, da bi ga na koncu prejeli ljudje!«

Uroš Čufer je na zaslišanju povedal še, da bi vlada Mira Cerarja lahko dobila drugega kupca za Novo KBM namesto sklada Apollo in banke lahko tudi ne bi prodala za tako majhno vsoto, kot jo je – zanjo je iztržila 200 milijonov evrov, medtem ko je bila dokapitalizacija banke vredna 870 milijonov evrov. Na to, da prodaja banke investicijskemu skladu ni smiselna, je že med prodajo v državnem zboru opozarjala tudi Alenka Bratušek.

Iz stranke, ki jo vodi poslanka, pa smo opozarjali tudi, da samo zamik prodaje banke NLB ne bo rešil ničesar. Čufer je o tem dejal: »Če veš, kaj hočeš, če je predlog ekonomsko upravičen, se lahko izpogajaš za nove stvari. Če pa za zamik ali končanje prodaje navedeš politične razloge, bo do teh Evropska komisija vedno zadržana.« In tako ponovno pokazal na vlado Mira Cerarja, ki v nasprotju z vlado Alenke Bratušek očitno res ne ve, kaj hoče.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala