Mesec: november 2017

Po današnji nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je na temo Mercatorja in Agrokorja potekala na zahtevo poslanke Alenke Bratušek, je jasno troje:

Vlada ne želi in ne bo kupila Mercatorja.

Vlada bi bila pripravljena vstopiti v Mercator kot manjšinska lastnica, če bi to pomenilo večjo stabilnost za Mercator.

Vlada – ki sicer nima dostopa do prodajne pogodbe 56 bank upnic in Agrokorja, saj leta 2014 ni bila prodajalec Mercatorja – bo prek SDH preverila to prodajno pogodbo, saj je dejstvo, da Agrokor ob nakupu ni podal pravih podatkov o lastni finančni sposobnosti.

Čeprav država že od leta 2005 ni več lastnica Mercatorja, je to, da bi trgovec posloval dobro, v interesu države. »Mercator je izjemno pomemben za slovensko gospodarstvo, nanj so neposredno in posredno vezana mnoga delovna mesta. Nujno je zato imeti načrt, kako bomo ukrepali, če bodo težave, v katerih se je znašel Agrokor, ogrozile tudi Mercator,« je bil razlog za to, da je poslanka Alenka Bratušek zahtevala nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

»Leta 2014, ko je 56 bank upnic Mercator prodalo Agrokorju, moja vlada ni mogla niti razmišljati o tem, da bi ponovno postala lastnica Mercatorja. Danes so razmere povsem drugačne, vlada je imela samo v letošnjem letu 1,4 milijarde evrov več davčnih prihodkov v proračun, kot jih je imela moja vlada v letu 2014. Zato lahko o ponovnem vstopu v lastništvo Mercatorja celo razmišlja. Ko to pravim, sicer ne navijam za to možnost. Rada pa bi izvedela, kaj načrtuje vlada oziroma ali in kako je pripravljena na najslabši možen scenarij glede Mercatorja,« je še pojasnila predsednica Stranke Alenke Bratušek.

Od vlade je želela zato pridobiti uraden načrt za primer najhujšega. Na sejo komisije je povabila premierja Mira Cerarja, ministrico za finance Matejo Vraničar, ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in izrednega člana uprave Mercatorja Gregorja Planteuja. Slednja sta na seji tudi aktivno sodelovala.

Država ne bo kupila Mercatorja

»Država ne bo vstopila v lastništvo Mercatorja,« je povedal Počivalšek.Možnost, da bi država postala večinska ali edina lastnica Mercatorja, je po besedah Počivalška neuresničljiva zato, ker je treba Mercator najprej kupiti, nato pa še prestrukturirati, kar bi stalo preveč.

Dodal je, da bi vlada v primeru, če bi za Mercator obstajal resen kupec, ki bi vanj vložil in ga razvijal, takemu vlagatelju lahko priskočila na pomoč z nakupom manjšega deleža Mercatorja.Ta možnost je na mizi zato, ker bi slabo poslovanje Mercatorja državo stalo več kot pa vložek v lastništvo. Od Mercatorja je namreč odvisno življenje kar 11.000 zaposlenih in poslovanje kar 1300 podjetij in še dodatnih 500 samostojnih podjetnikov.

Nemogoče napovedati, kaj se bo zares zgodilo

O tem, kaj se bo z Mercatorjem dogajalo v prihodnje, je spregovoril tudi izredni član uprave Mercatorja Gregor Planteu. Poudaril je, da »Mercator ni odvisen od Agrokorja, Agrokor potrebuje Mercator«. Dodal pa, da je v tej zgodbi možnih več scenarijev, saj so interesi bank, ki so ekonomske lastnice Mercatorja in Agrokorja, različen: nekaterim bankam se bolj izplača, da je Mercator del poravnave dolgov Agrokorja, drugim pa, da je Mercator samostojna zgodba, ki zagotavlja obstoj dobaviteljev, ti pa nato lahko poplačajo svoje dolgove do bank. Kaj se bo zgodilo, je zato nemogoče utemeljeno sklepati.

Preverba veljavnosti prodajne pogodbe Mercatorja Agorkorju

Poslanci so sejo zaključili z izglasovanjem sklepa, naj vlada v 14 dneh še pisno pojasni, kako namerava postopati – in predvsem to, kako bo SDH preveril veljavnost prodajne pogodbe Mercatorja Agrokorju zaradi zavajanja Agrokorja glede bilanc.

Mesec: november 2017

V Stranki Alenke Bratušek smo ponosni na to, da je večina poslancev podprla tudi našo pobudo za spremembo 57. člena ustave. Pri spremembi 57. člena ustave zasledujemo en sam cilj: znanje, dostopno vsem pod enakimi pogoji.

Poslanki Mirjam Bon Klanjšček in Alenka Bratušek izboljšanje zapisa v ustavi zahtevata iz dveh razlogov: ker država zasebnih šol ne potrebuje in ker je med javnimi in zasebnimi osnovnimi šolami razlika v vpisnih pogojih.

1. Država osnovnošolsko izobraževanje že zagotavlja sama

Po ustavi mora država poskrbeti za to, da bo vsak otrok pod enakimi pogoji deležen osnovnošolske izobrazbe. Država to že zagotavlja: vsak otrok se lahko vpiše v javno osnovno šolo, zanj bo tam vedno prostor. Za to, da država izvede to nalogo iz ustave, zasebnih šol ne potrebuje. V ustavi bomo zato jasno zapisali, da država javne šole MORA financirati, zasebne pa LAHKO financira. Ker v javnih šolah otroci MORAJO imeti mesto, v zasebnih pa LAHKO imajo mesto. In pozor, v državni šoli ima prostor tudi tisti, za katerega so se starši odločili, da bo obiskoval zasebno šolo.

Zato je popolnoma neprimerna tudi primerjava financiranja šolstva s financiranjem zdravstva.

»V zdravstvu so res podeljene koncesije, prek katerih koncesionar opravlja javno službo namesto države. Država pa za to, da bi zagotovila osnovnošolsko izobraževanje vsem otrokom, zasebnih šol ne potrebuje. Državne šole za to zadostujejo. V zasebno šolo starši vpišejo otroka, ker se tako odločijo. In še enkrat, v državni šoli ima prostor tudi tisti, za katerega so se starši odločili, da bo obiskoval zasebno šolo,« poudarja predsednica stranke Alenka Bratušek.

Če določeni starši želijo vpisati otroke na zasebne šole, jih pri tem ne omejujemo. A država tega ni dolžna financirati, in to mora biti kristalno jasno zapisano tudi v ustavi, kar očitno doslej ni bilo.

2. Razlika v pogojih za vpis v državne in zasebne osnovne šole

V Stranki Alenke Bratušek nimamo nobenega problema s tem, da zasebne šole obstajajo, saj lahko bogatijo izobraževalni prostor. Nikakor pa ne moremo od države zahtevati, da v enaki meri financira zasebne in javne šole.

»Med enimi in drugimi šolami je namreč pomembna razlika: državne šole vpišejo vse otroke iz okoliša, v katerem delujejo, za zasebne pa ta zahteva ne velja. One same in povsem samostojno določajo kriterije za vpis. Šele ko bi vpisne pogoje izenačili, bi lahko zahtevali enako obravnavo državnih in zasebnih šol,« dodaja Alenka Bratušek.

Očitki o ignoriranju ustavne odločbe

Glede očitka nekaterih ustavnih pravnikov in ustavnikov, da vlada Mira Cerarja tri leta ignorira ustavno odločbo, pa predsednica stranke in poslanka Alenka Bratušek:

»To drži, a je za to odgovorna samo vlada oziroma poslanci stranke SMC. Predlog za spremembo ustave smo namreč predlagatelji spremembe ustave vložili že pred tremi leti. S spremembo se je zavlačevalo, seja Ustavne komisije, na kateri bi o tem odločali, je bila večkrat prestavljena. Predlagatelji spremembe smo si seveda želeli, da bi se obravnavala takoj.«

Mesec: november 2017

Postopek za spremembo 57. člena ustave se nadaljuje. DZ z dvotretjinsko večino podprl pobudo, ki sta jo podpisali tudi Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček.

Odločitev ustavnega sodišča, da mora država po 57. členu ustave sofinancirati tudi javni osnovnošolski program, ki se izvaja v zasebnih šolah, je spodbudila nastanek pobude za spremembo ustave.

»Iz ustave bi moralo biti kristalno jasno, kaj država mora financirati in kaj lahko financira, če to želi,« je na mnogih razpravah v poudarjala naša predsednica stranke Alenka Bratušek.

Če je ustavno sodišče odločilo drugače, to pomeni, da ustava ni dovolj jasna. Zato jo je treba primerno dopolniti.

Skupaj s poslanko Mirjam Bon Klanjšček sta zato že pred tremi leti sopodpisali predlog za začetek spremembe 57. člena ustave. Danes so ta predlog s 60 glasovi za in 22 proti potrdili še vsi poslanci. Trud, vložen v argumentiranje, zakaj je sprememba ustave nujna, se je izplačal.

Oglejte si posnetek Alenke Bratušek na seji DZ (3 minute)>>

Na današnji razpravi na seji državnega zbora je Alenka Bratušek med drugim poudarila, da so »v zasebne šole sprejeti otroci, za katere se vodstvo šole tako odloči. V javni šoli pa ima prostor vsak otrok, tudi tisti, za katerega so se starši odločili, da obiskuje zasebno šolo. In to je bistvena razlika med javnimi in zasebnimi«.

Dodala je, da ne moremo primerjati zdravstva in šolstva, kot je to v argumentaciji, zakaj spremembe ustave ne gre podpreti, naredila varuhinja človekovih pravic:

»V zdravstvu so podeljene koncesije, to pomeni, da koncesionar opravlja javno službo namesto države, namesto države. V zasebno šolo starši vpišejo otroka, ker se tako odločijo. Ta isti otrok ima mesto v javni šoli, pa so se starši pač odločili drugače, zaradi takšnih in drugačnih razlogov. Pravico imajo, nihče jih pri tem ne omejuje, ne morejo pa od nas zahtevati, da jih financiramo enako.«

Obsodila je tudi vmešavanje Cerkve v postopek spremembe ustave.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala