Mesec: december 2017

Alenka Bratušek ob dnevu samostojnosti in enotnosti

 

Odgovor na tisto pomembno vprašanje je bil »Da«. In to tak glasen, skoraj soglasen da. Slovenci smo takrat, tistega decembra 1990, naredili odločen korak k samostojnosti in neodvisnosti. In malce kasneje tudi dobili povsem našo državo.

23 let kasneje je bila Slovenija pred podobno odločitvijo kot v začetku devetdesetih. Le da se je tega povsem zavedalo le nekaj tistih, ki smo takrat sedeli v prostorih vlade na Gregorčičevi ulici v Ljubljani.

Vprašanje, ki je bilo postavljeno pred nas, je bilo skoraj enako kot na plebiscitu, v njem je bila izbrisana le črka pred besedo postane: »Ali naj Republika Slovenija ostane samostojna in neodvisna država?«

Odgovor je bil jasen: Rekli smo ja nadaljnji avtonomiji, ja socialni državi, ja javnemu zdravstvu in šolstvu, ja boljšemu življenju v naši mladi državi. Ja, stare zablode je možno preseči – zmoremo in bomo!

Res smo bili tik pred črnim scenarijem. Čisto lahko bi se zgodilo, da zaradi napak (in goljufij) preteklih vlad, vodilnih v bankah in gospodarstvu ne bi zmogli brez tuje pomoči. Da bi prišel prvi dan v mesecu, ko bi babice in dedki odšli na banko po pokojnino, a ta ne bi bila nakazana. Ko bi bolnišnice ostale brez razkužil in zdravil, šole brez kred.

V tem primeru bi v Slovenijo dobili »izredno upravo«, predstavnika t. i. trojke, nekoga, ki bi nam sicer posodil sredstva za prebroditev krize, a hkrati nekoga, ki bi naš denar nato odrejal tako, da bi posojilo dobil vrnjeno. Slovenija bi formalno še ostala samostojna država – pa neodvisna?

Kljub temu so nekateri naivni politiki k nam kar vabili predstavnike trojke (Evropske centralne banke, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada). A kaj bi to zares pomenilo?

»Trojka v državo ne pride zato, da bi pomagala ljudstvu, temveč zato, da bi posojilodajalci še kdaj videli svoj denar. To je normalno, in tudi če se vam zdi grdo ali nemogoče, je še vedno tako. Trojke ne zanima, ali gre več sredstev za boljše zdravstvo ali za politične prijatelje. Ne bo čez noč uvedla pravičnosti in poštenosti, ker to ni njen posel. Želi le tak proračun, v katerem ostane več za odplačilo dolga. Vseeno ji je, koliko gre komu, dokler je skupna masa odhodkov manjša. Vseeno ji je, kaj, koliko in komu država pobere, da je le masa prihodkov večja,« so opozarjali v časopisu Finance, v katerem sicer praviloma navijajo za tuje lastništvo in razprodajo vsega domačega.

V tisti pisarni na Gregorčičevi smo se temu uprli na vso moč. Tik pred državnim praznikom samostojnosti in enotnosti, 18. decembra 2013, smo dobili dovoljenje za državno pomoč in sami sanirali glavni banki – začeli smo uresničevati naš načrt poti navzgor, v novo dobo države. 26. decembra 2013 smo še bili samostojni in neodvisni, res pa tudi še vedno dolžni poplačati dolgove, najete od leta 2005 do leta 2008.

Ceno za zmote (tudi zablode in goljufije) v preteklosti, s katerimi tudi jaz sama nimam prav nič, bomo še nekaj časa plačevali. A bomo zmogli! Denar, ki smo ga državljani v času moje vlade vložili v banke in za ozdravitev gospodarstva, že dobivamo nazaj in še bomo. Odkar sem prevzela vlado, že celih pet let, je bila gospodarska rast pozitivna, napovedi so dobre tudi za naprej.

A kaj bi bilo, če bi takrat vse pustili propasti? Teh vrstic morda ne bi brali, predvsem pa jih morda ne bi brali tu, pri nas, na tem našem koščku Zemlje, saj bi moralo še več Slovenk in Slovencev srečo iskati drugod.

Hvaležna sem, da jih pišem tukaj. Hvaležna, da jih lahko delim s tistimi, s katerimi si vsaj malo delim življenjske izkušnje. S tistimi, ki radi pohajkujemo po naših gorah, ki obožujemo naše slapove in jezera, ki pač radi živimo tukaj in bi tukaj še radi živeli – le še malce bolje.

Zato že komaj čakam naslednje obeležje tega pomembnega dneva v slovenski zgodovini. Se veselim, da po globoki krizi ponovno postajamo vse bolj samostojni in vse bolj neodvisni. Kot smo si vsi skupaj, enotno želeli v začetku devetdesetih.

Mesec: december 2017

Zaradi vse nižje volilne udeležbe smo v Stranki Alenke Bratušek v Državnem zboru predlagali razpravo o izboljšanju volilne zakonodaje. Člani odbora za notranje zadeve so s strokovnjaki s področja politične participacije, ustavnega prava in računalniške varnosti razpravljali o tem, ali bi z uvedbo preferenčnega glasovanja, elektronskih volitev in prestavitvi volilnega dne lahko izboljšali udeležbo na volitvah.

»Želim si, da bi ljudje čutili, da na katerihkoli volitvah odločajo o prihodnosti in o svoji prihodnosti,« je posvet začela Alenka Bratušek. »Prav je, da se politiki vprašamo, kaj lahko naredimo in kaj moramo narediti, da bi bila volilna udeležba tako visoka, kot je bila ob ustanovitvi države.« Razprava o tem je bila prvi korak v tej smeri. Najbolj neodgovorno bi namreč bilo kar brez razprave predlagati rešitve, za katere ni nobenih analiz.

Strokovnjaki podprli naše predloge in se zavzeli za analizo

Ustavni pravnik dr. Igor Kaučič je dejal, da podpira tako uvedbo preferenčnega glasu, internetnih volitev in prestavitev dneva glasovanja. A je hkrati opozoril, da dvomi, da bi to drastično povečalo udeležbo. »Nujna je temeljita analiza, kaj storiti za povišanje udeležbe, da bi uvedli prave ukrepe,« je še dejal.

Dušan Vučko, predsednik Državne volilne komisije, je opozoril, da med navedenimi predlogi naše stranke in višjo udeležbo ni nujno povezave. »Na udeležbo predvsem vpliva pogostost volitev, pri nas pa ne mine leto brez referenduma. Ljudje so volitev naveličani,« je opozoril. Izrazil je še zaskrbljenost, da je razliko v volilni udeležbi med vzhodom in zahodom Slovenije zamenjala razlika med osrednjo in ostalo Slovenijo. Kar gre razumeti kot opozorilo, saj je udeležba višja v krajih, kjer sta višji zaposlenost in izobraženost prebivalstva – in obratno.

V razpravi je sodeloval tudi strokovnjak za varnost na internetu Gorazd Božič s S-CERTA. Dejal je, da podpira izvedbo temeljite analize možnosti uvedbe internetnih volitev. »Zastavil pa bi jo širše, jo izvedel na znanstveni ravni, da bi se raziskali nova tehnologija in koncepti.«

Večina poslancev koalicije proti

Kljub pozivom, naj se analiza opravi, in čeprav nihče od gostujočih strokovnjakov ni rekel, da lahko z gotovostjo trdi, da uvedba preferenčnega glasu, elektronskih volitev in prestavitev volilnega dne ne bi povišala udeležbe, poslanci niso podprli našega predloga, da bi Ministrstvo za javno upravo pripravilo analizo o izboljšanju volilnega sistema.

»Če se bojimo že analize, ne vem, kako bi si upali uveljaviti rešitve,« je ob tem dejala Alenka Bratušek.

Vsi politiki zagotovo nismo isti. Očitno vsem pač ni mar za to, da bi se ljudje raje in bolj udeleževali volitev.

 

Foto: DZ RS/Barbara Žejavac

Mesec: december 2017

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je na 33. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ razblinil natolcevanja, da je bila NLB leta 2013 preveč dokapitalizirana.

Povedal je, da ima NLB 16,3-odstotno kapitalsko ustreznost in da je v primerjavi z drugimi bančnimi skupinami v Evropi kapitalska ustreznost NLB med najnižjimi. »Govoriti o prekapitalizaciji je malo na pamet,« je še dejal.

Njegov odziv je prišel kot odgovor na besede koalicijske poslanke Julijane Bizjak Mlakar (DeSUS), da je bilo ob dokapitalizaciji bank leta 2013 vanje danega več denarja, kot bi bilo treba. To sicer poslanci DeSUS poudarjajo ob vsaki možni priložnosti. Poslanec  Franc Jurša je denimo tako nedavno govoril o »lopatanju« 1,5 milijarde evrov v banke – tudi on v smislu, da je bilo za reševanje bank dano preveč. Oba pa seveda z jasnim namenom – biti všečen ljudem, čeprav je tisto, kar govoriš, pač brez temeljev.

Odgovor Blaža Brodnjaka pa ni samo odgovor nekaterim poslancem koalicije, ampak tudi predsedniku vlade Miru Cerarju. Ta je ob sicer povsem legitimni, a izjemno pozni odločitvi, da bo njegova vlada poskušala zamakniti prodajo NLB, dejal, da se je za to odločil tudi zato, ker da obstaja sum, da so bile banke preveč dokapitalizirane. (To je sicer rekel kljub temu, da je njegova vlada na rezultatih istih stresnih testov, na podlagi katerih je bila dokapitalizirana NLB, dokapitalizirala Abanko in Banko Celje!)

Cerar se je ob tej navedbi najverjetneje skliceval na špekulativno študijo ekonomista Velimirja Boleta, na katero se sklicujejo tudi poslanci koalicije, ko govorijo o preveč dokapitaliziranih bankah. Ta študija ni javna, ni jasno, kdo jo je financiral, v njej pa naj bi bilo navedeno, da je država v banke ob dokapitalizaciji dala 1,5 milijarde evrov več, kot bi bilo treba.

Brodnjak je tako končno dal odgovor, ki bo, tako upamo v Stranki Alenke Bratušek, dokončno utišal govorice, da je v banki NLB neki »skriti zaklad«.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala