Mesec: december 2018

Dr. Iztok Purič je nocoj prisegel kot minister, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

V stranki SAB smo dr. Iztoka Puriča za ministra predlagali zato, da bi v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) naredil red. Radi bi, da bi dr. Purič svoja večkrat dokazana znanja s področja upravljanja kadrov, vodenja in primernega razpolaganja s proračunskimi sredstvi znova uporabil v prid naše države.

Dr. Purič se zaveda odgovornosti, ki jo prevzema kot minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Zaveda se, da so evropska sredstva naša razvojna sredstva, da je to naš potencial, in da je treba ta sredstva kolikor mogoče izkoristiti.

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ima okrog 200 zaposlenih, zato jo mora voditi nekdo, ki je v preteklosti že vodil velike skupine ljudi in ki se je s svojim delom na vodilnem položaju že izkazal. To dr. Iztok Purič je.

Pod taktirko novega vodstva na SVRK rešili 183 milijonov evrov

Ta služba, ki je dejansko veliko ministrstvo, pa ima poleg velikega števila zaposlenih tudi velik problem.

Zaradi neukrepanja vodstva v času vlade Mira Cerarja bi se lahko prvič zgodilo, da bi Slovenija ostala brez že dodeljenih evropskih milijonov.

Pod vprašajem je bilo še v začetku oktobra kar 183 milijonov evrov povračil iz Evrope – grozilo je, da bi bil denar, ki smo ga za evropske projekte iz slovenskega proračuna že izplačali, za vedno izgubljen zaradi neurejenega beleženja črpanja. Samo zato, torej, ker se je doslej težave raje pometalo pod preprogo, namesto da bi se z njimi spopadli.

Kot vse kaže, mora vedno nekdo iz stranke SAB vzeti v roke tiste stvari, ki najbolj »ne štimajo«, da jih potem spravimo v red.

Ekipa, ki je vodenje SVRK prevzela sredi septembra, je takoj, ko je izvedela za to grožnjo izgube sredstev, odločno ukrepala in začela pogovore neposredno z Evropsko komisijo.

Začelo se je tudi intenzivno sodelovanje s finančnim ministrstvom, ki zahtevke za povračilo denarja, potem ko jih prejme od SVRK, pošlje Bruslju.

In skupinska gasilska akcija SVRK je pod taktirko novega vodstva uspela. Z izjemnim delom so se na SVRK, ki jo bo zdaj vodil dr. Purič, izkazali in rešili vseh 183 milijonov evrov.

A takim akcijam se je treba v bodoče izogniti. Izboljšanje delovanja SVRK bo glavna naloga novega ministra.

Že sedaj smo v res kratkem času z intenzivni delom in dobrim sodelovanjem vseh zaposlenih na SVRK stvari premaknili na bolje.

V SAB smo prepričani, da jih bo uspešno usmerjal tudi dr. Iztok Purič, novi minister brez listnice, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Mesec: december 2018

Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek si je danes ogledala potek gradbenih del na največjem gradbišču v Sloveniji, nadgradnji 11 kilometrov dolgega železniškega odseka Pesnica–Šentilj–državna meja, in potek del pri nadgradnji železniškega odseka Poljčane–Slovenska Bistrica.

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo vodi projekt nadgradnje 15,5 kilometra obstoječe železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja, v okviru katerega se trenutno izvaja nadgradnja železniškega odseka med Pesnico in Šentiljem. Vrednost gradbenih del nadgradnje tega odseka znaša 44,4 milijona evrov, dela pa bodo zaključena v sredini leta 2019.

Trenutno potekajo dela na 11 kilometrov dolgem železniškem odseku Pesnica–Šentilj–državna meja, ki se zelo intenzivno izvajajo od konca oktobra, v povprečju je bilo namreč v novembru dnevno na gradbišču 400 delavcev in več kot 200 kosov gradbene mehanizacije, in pod popolno zaporo železniške proge, ki bo trajala do 15. decembra.

Projekt nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja obsega še nadgradnjo železniških postaj Maribor Tezno in Maribor, nadgradnjo železniškega odseka Maribor–Počehova ter izgradnjo nove trase na odseku Počehova–Pesnica z novim predorom Pekel in novim viaduktom Pesnica. V okviru celotnega projekta bodo urejeni tudi vsi nivojski železniški prehodi in izgrajene povezovalne ceste, postavljenih pa bo tudi 12 km protihrupnih ograj.

Celotna investicija je ocenjena na 253,7 mio EUR, predvideno pa je tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini 101 mio EUR in bo zaključena predvidoma v letu 2022.

Ministrica je terenski obisk nadaljevala še z ogledom poteka del pri nadgradnji železniškega odseka Poljčane–Slovenska Bistrica, kjer si je ogledala potek izgradnje nadvoza Spodnja Brežnica ter potek del v Poljčanah.

Projekt zajema nadgradnjo železniške proge v dolžini 3,19 kilometra, nadgradnjo železniških postaj Poljčane in Slovenska Bistrica, vključno z gradnjo novih peronov in podhodov, ukinitev nivojskega železniškega prehoda v Poljčanah in gradnjo novega podvoza ter ukinitev dveh nivojskih železniških prehodov v Spodnji Brežnici in gradnjo novega nadvoza ter nove povezovalne ceste.

Ocenjena vrednost del, ki se trenutno izvajajo, znaša 50,2 milijona evrov, podpisan pa je tudi sporazum o dodelitvi EU sredstev v okviru IPE kohezijske ovojnice v vrednosti 11,94 milijona evrov.

Vir: http://www.di.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/5971/?fbclid=IwAR1M7VbihrXAZKPQe2P3P3ETp-tbMYbx41Eg90Jh0iEaTbPpo34TTsEF1LI

Mesec: december 2018

V Bruslju poteka Svet TTE za promet, ki se ga udeležuje tudi ministrica Alenka Bratušek. Razprava se osredotoča predvsem na sprejetje svežnja o mobilnosti I (socialni in tržni steber), ki obsega Uredbo o dostopu do poklica prevoznika in dostopu do trga prevoza blaga, Uredbo o času počitka in tahografih in Direktivo o izvrševanju socialnih pravil in lex specialis za napotitve voznikov.

Svet za promet je dopoldanski del razprave namenil obravnavi treh zakonodajnih predlogov, ki predstavljajo Sveženj o mobilnosti I. Ministrica Bratušek je poudarila, da je dogovor na tem mobilnostnem svežnju ključen za Slovenijo.  Potreben je kredibilen dogovor, ki bo zagotovil konkurenčnost prevoznega sektorja EU in hkrati naslovil socialne potrebe voznikov. Čim prej potrebujemo dogovor glede napotitev v prometnem sektorju, saj bo le tako prevoznikom zagotovljena pravna varnost in trg ne bo soočen s fragmentacijo. Slovenija je izvozno usmerjena država, ki si želi zagotoviti učinkovita in pravična pravila, vendar meni, da je to možno storiti brez negativnega vpliva na sektor in gospodarsko rast.

Glede socialnega stebra je ministrica podprla predlog, da se v času prehodnega obdobja, dokler ne bo na voljo zadostna infrastruktura urejenih parkirišč, omogoči počitke v kabinah z določenimi minimalnimi standardi. Dotaknila se je tudi predloga mirovanja za kabotažo in dejala, da ne moremo omejiti celotnega trga, pomembno pa je naravno obdobje mirovanja, ki pa ne sme biti predolgo. Dogovor o paketu še ni zaključen, na zasedanju Sveta se pričakujejo dolga in težka pogajanja za dosego  kompromisnega predloga. Glede na rezultat pogajanj pa je odvisen tudi sprejem Direktive o kombiniranem prevozu. 

Sledila je razprava o direktivi o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas. Slovenija je, kot večina ostalih držav članic, predlog pozitivno podpira, vendar pa je potrebno zagotoviti koordinirano izbiro stalnega časa v EU po ukinitvi trenutno veljavne direktive.

V času delovnega kosila je potekala razprava o zmogljivosti zračnega prostora, saj se v zadnjem letu opaža izredno povečanje zamud v zračnem prometu.

Popoldanski del se bo osredotočil na pomorski promet in promet po celinskih plovnih poteh. Avstrijskemu predsedstvu je uspelo doseči splošni pristop k Uredbi o vzpostavitvi okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor, v kateri je združeno vse poročanje, ki se nanaša na postanek v pristanišču.

Na koncu se bodo ministri seznanili z zakonodajnimi akti, ki so bili zaključeni v času avstrijskega predsedovanja. Romunija bo, kot naslednja v vrsti za predsedovanje Svetu EU, predstavila delovni program predsedstva na področju prometa.

Vir: http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/9245/

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala