Mesec: februar 2019

Objavljamo prispevek poslanca Vojka Starovića o tem, da je treba ustavo, ta ključni dogovor državljanov Slovenije o ureditvi naše države, spoštovati in pri njenem tolmačenju uporabljati izhodišča, ki so bila uporabljena pri pisanju ustave.

Razprava v Državnem zboru ob vložitvi ustavne obtožbe proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu je pokazala vso globino in širino nerazumevanja ustave in njenega pomena, zato bom skušal s tem prispevkom osvetliti  posamezne vidike naše ustave, ki predstavlja temeljno odločitev in dogovor državljanov Slovenije.

Gre za ustanovni akt države. Zato ga je potrebno jemati in spoštovati kot temeljni akt, s katerim morajo biti usklajeni vsi zakoni in predpisi, ukrepi in politike, posamične odločbe in delovanje, ki jih sprejme in izvaja država.

Pri presoji skladnosti vseh aktov je potrebno izhajati iz celokupnega duha Ustave in načel, ki opredeljuje vrednostno orientacijo dokumenta. V tem duhu je potrebno tolmačiti tudi posamezne člene Ustave in izvedbene zakone, ne pa na način »črkobralstva« in mučenja besed, kakor to počnejo mnogi naši politiki in pravniki. Brez sprejemanja in razumevanja osnovnega koncepta Ustave ter tudi uporabe zdrave pameti in občutka za pravičnost pravni sistem zgubi svojo konsistentnost in s tem poslanstvo v družbi. Zato bi bilo dobro, kot kažejo dobre prakse v svetu, da bi se predvsem tisti, ki presojajo ustavnost, pri svojem delu posvetovali s strokovno javnostjo, s sociologi, filozofi, ekonomisti, antropologi, zgodovinarji … ne pa da odločajo s preglasovanji za zaprtimi vrati z izidi 5:4. Pri tem se poraja vtis, da njihova pogosta nasprotna mnenja pravzaprav izvirajo iz različnih ideoloških pozicij. S tem se ruši ne samo zaupanje v ustavnost in zakonitost pravnega reda, temveč tudi zaupanje, zvestoba in lojalnost državljanov do lastne države.

Samo politika, ki je usklajena z duhom in vrednotami Ustave Republike Slovenije, lahko legalno in legitimno koristi njene ustanove za uresničevanje svojih programov in načrtov.

Pri tolmačenju temeljnega dogovora državljanov je dopustno uporabljati le tista izhodišča, ki izhajajo iz ustave in ki so bila uporabljena pri njenem pisanju (dokumenti o tem obstajajo), saj so edino ta izhodišča verodostojna in legitimna. Med njimi izstopajo naslednja:

  • domoljubje v smislu varovanja in negovanja samoniklosti in suverenosti slovenske kulture. Gre za “raison d’être” samostojne Slovenije;
  • da je nacionalni interes demokracija, pravna in socialna država, kjer ima oblast ljudstvo in kjer država varuje človekove pravice in temeljne svoboščine ter skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije;
  • da gre za državo blaginje na osnovah socialnoliberalne ideologije in socialnodemokratske prakse. Že na samem začetku v 2. člen Ustava povsem jasno pove, da gre za socialno državo, kar konkretizira v 50. členu, ki določa, da država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Koncept države blaginje pa uveljavlja s 66. členom, ki določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo ter 57. in 78. členom, ki določata, da  država ustvarja tudi možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno izobrazbo in stanovanje. Koncept države blaginje podpira tudi 67. člen, ki določa, da se lastnina pridobiva in uživa tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, ter 74. člen, ki pri sicer svobodni gospodarski pobudi določa, da se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.

Iz teh osnovnih izhodišč izhajajo tudi vse ostale relacije med državo in državljani, od spoštovanja zakonov, do plačevanje davkov, zvestobe in obrambe države.

Pod vplivom razsvetljenskih izhodišč Ustave ZDA (gre za ideje intelektualne avtonomije, ločitev države od cerkve, zavračanje avtoritet kot nezmotljivih virov resnice in verskega fanatizma, svoboda govora in vera v to, da je znanje moč) je tudi Slovenija v središče postavila človeka, državljana Slovenije kot osnovnega nosilca moči in soustvarjalca posameznih skupnosti in celotne družbe. Država pa je pri tem tista tvorba in oblika, ki zagotavlja potrebno infrastrukturo institucij, ki omogočajo, da si državljani skupaj in organizirano, racionalno in učinkovito zagotavljamo dobrine, stvari in storitve, ki jih potrebujemo. In ta osnova se zdi ustrezna, saj jo potrjuje tako praksa kot sodobne raziskave in analize, vključno z obsežno študijo Svetovne banke o merjenju kapitala v 21. stoletju, ki jasno kažejo, da je neotipljivi kapital, to je organiziranost in povezanost družbe, znanje in sposobnost ljudi, dobro delujoče javne institucije …, daleč najpomembnejši vir bogastva, saj pomeni 80 odstotkov vsega nacionalnega bogastva.

Država je po slovenski Ustavi torej orodje za zagotavljanje delovanja institucij, ki ustvarjajo pogoje za učinkovitejše zadovoljevanje posamičnih in skupnih materialnih, duhovnih in drugih potreb in želja državljanov. Država ni nekaj ločenega od državljanov. Gre za strukturo, izpolnjeno (legirano) z državljani in kulturo, s preteklostjo in skupno bodočnostjo, ki temelji na sprejetem dogovoru državljanov o suverenosti, civilizacijskem napredku in blaginji. To skupaj pa lahko učinkovito in ustvarjalno deluje le v skupnosti, kjer so ljudje:

  • svobodni (pravica do življenja, ki ga sam želiš, le da pri tem drugim ne škodiš) in tolerantni (živi in pusti živeti drugim);
  • povezani in odgovorni (sposobni sprejemanja ustreznih odločitev v svoje dobro in v skupno dobro, s poudarkom na skupnem dobrem, ko se odloča za skupnost);
  • ustvarjalni (omogočanje pogojev za ustvarjanje in zaslužek skozi zaposlitev, podjetniško in samostojno dejavnost na poslovnem, kmetijskem, umetniškem in vseh drugih področjih);
  • suvereni (pomeni, da lahko državljan preživi četudi nič ne počne. Vsakemu so zagotovljeni prihodki za bivanje in hrano ter dostopnost izobrazbe in zdravstvenega varstva).

Le svobodni in suvereni  ljudje so sposobni medsebojnega spoštovanja in zaupanja, kar je temelj ustvarjalnega sodelovanja po principu zmagam-zmagam in ne po principu zgubiš-zmagam (konkurenčni boj), ki vodi v podganjo dirko. Človek in njegovo dostojanstvo ter dostojanstvo in suverenost slovenske kulture so edina legalna in legitimna izhodišča za uporabo državnega aparata Slovenije. Vse ostalo je zloraba te države (izjema velja edino za pobudo za spremembo same Ustave).

Da povedano postane bolj jasno in razumljivo, je treba osnovne pojme Ustave konceptualno in filozofsko pojasniti in oblikovati logične in notranje konsistentne uradne razlage, ki bodo razumljive in uporabne tudi na praktični ravni. Neka tolmačenja na uradnih straneh države Slovenije sicer že obstajajo. Vendar to ni to. Pot do ustreznih razlag vodi skozi odprt in javen diskurz z vključevanjem pameti vseh državljanov, še posebej pa uglednih mislecev, kulturnikov in zgodovinarjev, izkušenih pravnikov in politikov ter drugih poznavalcev posameznih področij. Soočenje med temi stališči in pogledi mora potekati skozi strpen, ustvarjalen in odgovoren dialog, ki bogati spoznanja. V takem dialogu sme šteti le moč in skladnost argumentov, ne pa argumenti moči v duhu navijaštva in cenenega populizma, kakor ga imamo priložnost vsakodnevno videti na politični in medijski sceni.

Z bolj poenotenimi (popolno poenotenje seveda ni niti dobro niti možno, saj gre za razvoj misli) uradnimi razlagami elementov iz Ustave, kot so svoboda, dostojanstvo, suverenost, samostojnost, socialna država, pravice, pravni red, samobitnost, kultura, smotri delovanja vseh institucij, kot so parlament, volitve, družina, pravni red … bo veliko lažje razumeti in tolmačiti Ustavo in tudi odpreti in voditi tvorno razpravo, ki pelje v ustrezne politične rešitve o ključnih vprašanjih razvoja Slovenije. Obenem pa bi s tem politikantom in manipulantom bistveno skrčili njihov manevrski prostor za uporabo praznih floskul in govoričenja, ki so pogosto le zastor za prikrivanje izrazito parcialnih interesov.

Če zadevo primerjamo z delom konstruktorjev, inženirjev in kemikov, ti ne bi nikoli ustvarili nobenega mostu, ne avtomobila, ne kemičnih spojin, če bi gradnike in elemente vsak po svoje interpretirali. Kaj je en kilogram, mol, meter in kaj joule. Ne bi šlo. Politiki pa tudi sodniki pa velikokrat posamezne elemente Ustave in zakonov interpretirajo po svojih interesih, videnjih, vrednotah in verovanjih, čeprav so tudi povsem v nasprotju z duhom Ustave.

Za zaključek primeroma navedimo nekaj vprašanj, o katerih teče diskurz tudi na svetovni sceni, na katera bi bilo dobro odgovoriti:

  • kaj bodo počeli naši mladi čez 10, 20 let in kaj bo poganjalo gospodarjenje?
  • kako zagotoviti zadostno stopnjo prehranske, energetske, finančne in informacijske neodvisnosti, kar so temelji samostojnosti vsake države?
  • kako zagotoviti bolj konsistentno in kakovostno oblikovanje in sprejemanje zakonov in drugih predpisov,
  • kako omejiti pretirano tekmovalno, nedržavotvorno in škodljivo, večkrat tudi protidržavno delovanje strankarskega življenja, ki poustvarja sovražnost namesto dialoga;
  • kako v politično razmišljanje in odločanje vključiti širši krog ljudi in njihove pameti?
  • kako uskladiti lastninsko pravico z zahtevo Ustave, da bo zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija …

 

Mesec: februar 2019

Natančnost pri številkah in preudarnost pri porabi sredstev je v »genetskem zapisu« naše stranke. Predsednica in ustanoviteljica SAB Alenka Bratušek je vrsto let vodila direktorat za proračun na ministrstvu za finance in pri porabi sredstev v stranki in na ministrstvu še vedno gleda na vsako decimalko.

Tako smo v SAB kot edina parlamentarna stranka prejeli pozitivno mnenje Računskega sodišča za poslovanje stranke v letu 2014.

To, da znamo delati, kot se od strank pričakuje, da spoštujemo pravila in smo precizni pri porabljanju sredstev, je Računsko sodišče zdaj potrdilo ponovno: pohvalimo se lahko s pozitivnim mnenjem o financiranju volilne kampanje SAB za lanske državnozborske volitve.

Revizorji Računskega sodišča pravijo, da smo v SAB pri zbiranju in porabi sredstev za volilno kampanjo v vseh pomembnih pogledih ravnali v skladu z vsemi ključnimi zakoni s področja volilne zakonodaje. Naše poročilo o volitvah pa v vseh pomembnih pogledih prikazuje pravilne zneske, so še zapisali.

Generalni sekretar stranke SAB Jernej Pavlič ob tem pravi: »To, kako stranka ravna z lastnim denarjem, pove, kako bo delala z denarjem državljank in državljanov. Pozitivna ocena Računskega sodišča je potrditev, da smo pri tem izjemno skrbni in vestni, da se držimo vseh pravil.«

Mesec: februar 2019

Na četrtem kongresu stranke SAB, ki je bil tudi volilni, je nekaj čez 200 članov stranke SAB odločilo, da bo stranko še naprej vodila ustanoviteljica in predsednica stranke Alenka Bratušek.

Alenka Bratušek je za nove podpredsednike stranke predlagala, kongres pa potrdil dr. Iztoka Puriča, Mašo Kociper, Tatjano Voj in Slavka Štermana.

Izglasovani so bili tudi vsi voljeni predstavniki sveta stranke.

Za več fotografij ministrov SAB in drugih nastopajočih na kongresu kliknite tukaj.

 

Zaveza delovati dobro za državo tudi v bodoče

Predsednica je v svojem nagovoru ob koncu preteklega mandata povedala, da je ponosna na to, kar smo v stranki v tem času dosegli.

»Naša stranka ni muha enodnevnica, stranka SAB ni stranka za en dan ali en mandat, kot so želeli nekateri prevečkrat pokazati. Smo stranka, ki je že pomembno zaznamovala politični prostor v Sloveniji. Pokazali smo že, da znamo in zmoremo in da z našimi izkušnjami odločno naredimo, kar je treba,« je poudarila.

Dejala je, da je sodelovanje ključno za uspeh, stranka SAB pa bo konstruktiven člen vlade in koalicije. Bomo pa zahtevali, da se dogovorjenih stvari držimo: »Naše obljube bomo uresničili, pa ne zato, ker smo to pač obljubili, ampak zato, ker je stvari treba narediti. Dvigniti odstotek za odmero pokojnin in urediti izplačevanja regresa upokojencem je nujno.«

Tenzije v družbi so običajno posledica negotovosti in strahu, strah pa posledica nestabilnih razmer na trgu dela, gospodarstvu, družbi na splošno. In zato v SAB toliko stavimo na socialne teme in na uspešno gospodarstvo – urejenost teh področij je največji garant prijazne in strpne družbe, ki jo hočemo, je dejala.

»Za nas so pomembne človekove pravice, ki so nedotakljive. Za nas je pomembno, da je Slovenija socialna država in tega nikoli ne bomo dovolili spremeniti. Za nas je pomembno, da je znanje dostopno vsem pod enakimi pogoji, zato bomo vedno zagovarjali kakovostno javno šolstvo. Za nas je pomembno, da so zdravstvene storitve ljudem dosegljive ne glede na socialni položaj, zato se zavzemamo za dostopno javno zdravstvo. Za nas je pomembno, da ljudje s svojo zasluženo pokojnino lahko dostojno preživljajo svojo starost. … Vesela sem, da je naša stranka del koalicije in trije naši ministri del vlade. S svojim znanjem in izkušnjami bomo pripomogli k dobrim rešitvam naše vlade, ki bodo Slovenijo naredili še boljšo.«

 

Stranka SAB prava izbira tudi za Evropo

Kongres je potekal le nekaj mesecev pred evropskimi volitvami, na katerih bo SAB nastopila in zagovarjala močno Slovenijo znotraj močne in pravične Evropske unije:

»V skupni Evropi imamo nekaj, kar se še nikoli ni uspelo obdržati tako dolgo – to je mir. EU je najprej projekt miru. … Mora pa biti Slovenija znotraj te zveze držav slišana in močna. Ne sme se več zgoditi teran, arbitraža, naš prav ne sme biti nikoli več tako prepričan,« je poudarila predsednica stranke.

»Veliko je odvisno od politike in politikov. Verjetno več, kot si sploh želimo priznati. Zato je še kako pomembno, kdo nas zastopa, tudi v Evropi,« je nadaljeval. »Zavedam se pomena združene Evrope, zavedam se pomena miru med narodi, ki nam ga Evropska unija zagotavlja. Skupaj z vami se že vrsto let udeležujem proslave v Dražgošah in drugih komemoracij – ker se zavedam, da so naši predniki za ta mir, ki ga uživamo danes, žrtvovali vse. Vse so posvetili boju proti okupatorju in obrambi svobode – in uspeli. Na teh temeljih pa lahko sploh gradimo novi svet, našo združeno, svobodno Evropo.«

Tudi predstavniki drugih strank izkazali spoštovanje predsednici

Kongresa so se udeležili tudi predstavniki drugih sorodnih strank.

V imenu stranke LMŠ je kongres obiskala podpredsednica LMŠ in poslanka Jerca Korče. »Ko mlada punca vidi samozavestno, odločno in pogumno žensko v politiki, spozna, da lahko tudi sama v prihodnosti poseže v ta bolj moški svet in da smo lahko tudi ženske tiste, ki smo glasne in imamo marsikaj pokazati. Draga Alenka, hvala za to.«

Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora, je izpostavil pogum, ki ga je vlada Alenke Bratušek imela pri spopadanju s krizo. »Zadržali smo tiste, ki so hoteli razstaviti Slovenijo. Rešili smo jo iz krize in pri tem med drugim ohranili javno zdravstvo, ki ni samo po sebi umevno,« je poudaril.

Lilijana Kozlovič, podpredsednica stranke SMC: »Stranki SMC in SAB sta kreativni članici aktualne koalicije in vlade. Prepričana sem, da bi z našo skupno listo na evropskih volitvah uspeli, saj stranki zagotavljata razvoj svobodne in svobodomiselne Evrope.«

Ivan Urbanč iz stranke ROK, ki je z nami sodelovala na državnozborskih volitvah, pa se je vprašal, »zakaj ne bi postala predsednica Alenka Bratušek nekakšna mati naroda, če že imamo »politične očete« naroda? Ima vse tisto, kar naredi spoštovanja vrednega politika.«

S svojo prisotnostjo je kongres počastila tudi evropska poslanka ALDE dr. Angelika Mlinar, ki je Alenki Bratušek čestitala za uspehe, dosežene s stranko SAB, in se spomnila, ko ji je takrat še predsednica vlade ob izvolitvi za evropsko poslanko poslala čestitko: »To je bila sicer preprosta čestitka, ki pa mi je takrat pomenila veliko. Sem avstrijska Slovenka. Sem feministka. In sem uporna in odločna. Čestitka pa je prišla iz Slovenije. Prišla je od prve predsednice slovenske vlade. In prišla je od ženske, ki si je v tistem izjemno hudem obdobju za Slovenijo, v tisti najhujši krizi, upala prevzeti vodenje in z odločnimi in pravimi potezami državo tudi spravila nazaj na pravo pot.«


Odločno za dostojno starost in ureditev zdravstva

»V stranki SAB smo zbrani tisti, ki vemo, da je “politika delo za ljudi”. To pomeni, da delamo za dobro naše države in državljanov, pomeni pa tudi, da smo v SAB dovolj človeški, da razumemo stiske in bojazni ljudi, njihove potrebe in želje, in lahko zato delamo dobro zanje,« je v svojem drugem nagovoru, tistem ob predstavitvi prihodnjih usmeritev stranke SAB, povedala predsednica.

Izpostavila je dvig pokojnin, saj se bo sistem solidarnosti, ki velja danes, porušil, če pokojnine ne bodo višje. »Pokojnine je treba dvigniti, upokojencem je treba pustiti delati brez kazni, odpraviti je treba varčevanje pri regresu za upokojence in urediti vire financiranja dolgotrajne oskrbe.«

Naš velik problem je na žalost še vedno tudi zdravstvo. Že za osebnega zdravnika je treba čakati, kaj šele, ko dobimo napotnico.
“Naše zdravstvo je kakovostno, imamo vrhunske zdravnike, a kaj ko do njih ne pridemo, ko bi jih rabili. Že ko smo sestavljali koalicijo, smo zato ponudili, da bi stranka SAB prevzela koordinacijo ministrstev za finance, zdravje in socialo – ker bi zdravstvo tako zares lahko uredili. Zavrnili so nas, zdaj pa pol leta po potrditvi vlade še vedno nobene rešitve,” je poudarila Bratušek.

 

Poklon generalnemu sekretarju Jerneju Pavliču

Po koncu kongresa smo se člani stranke za njegovo prizadevnost posebej zahvalili generalnemu sekretarju stranke SAB Jerneju Pavliču, gonilni sili razvoja stranke, ki je v uspeh verjel tudi, ko so javnomnenjske ankete stranki kazale izjemno nizko podporo.

»Motivacijo je treba črpati od tistih, ki vate ne verjamejo. Ko nekdo ne verjame, takrat je treba delati, takrat se je treba boriti. In vsakič, ko so ankete pokazale ničelno podporo, sem si rekel: hodim po državi in vem, kakšno podporo ima stranka med ljudmi. Imamo predsednico, ki zna, ki obvlada stvari, o katerih govori. Ona pove, kar je, ne leporeči. In prepričan sem, da bomo s takim delom in z rezultati našega dela rezultat na naslednjih volitvah podvojili,« je povedal v Stari mestni elektrarni, mestu, kjer je bila konec maja 2014 stranka SAB tudi ustanvoljena.

 

Mesec: februar 2019

»77 milijonov evrov za zapor v Dobrunjah in več kot 44 milijonov evrov za adaptacijo zapora na Igu je absolutno preveč,« je opozorila vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. »Že dolgo se pogovarjamo o tem, da imamo prostorsko stisko v zaporih, zato tudi pričakujem, da se ta problematika reši … Me pa grozno zaboli, ko vidim te številke,« je na odboru za pravosodje opozorila vodja poslanske skupine SAB.

Ministrstvo za pravosodje je predvidelo že letos porabiti tri milijone evrov za pripravo graditve in obnove omenjenih zaporov, preostalih 118 milijonov evrov pa bi porabilo tja do leta 2023.

»Jaz sem malo za hec pogledala, za koliko so bili v zadnjem času prodani kakšni hoteli, terme in podobno, kar bi bilo mogoče adaptirati v zapor,« je nadaljevala vodja poslanske skupine SAB. »Našla sem naselje San Simon pri Izoli s 7 hektarji zemljišča in 406 hotelskimi sobami. Prodano je bilo za 10 milijonov evrov. Tudi če je imelo naselje oziroma podjetje dolgove, ki so bili prevzeti ob odkupu, tudi če bi bilo treba namestiti vso opremo, ki jo potrebujemo v zaporu, bi po moji oceni težko prišli do številke 77 milijonov evrov, kolikor nameravamo dati za graditev novega zapora,« je ponazorila absurdno višino sredstev, predvidenih za novogradnjo in prilagoditev zgolj dveh zaporov.

Poslanka SAB Maša Kociper je zato opozorila, da bi pred nadaljevanjem postopkov ministrstvo moralo projekt znova pretehtati in ga prilagoditi: »Predlagam, da ministrstvo prouči upravičenost porabe toliko sredstev za zapor, dokler je projekt še v dovolj zgodnji fazi. Opravi naj se prilagoditve in optimizacije in zniža vrednost naložbe.«

Odbor je njen predlog sprejel in ministrstvo bo moralo stvari zdaj znova proučiti. V stranki SAB smo prepričani, da bi vsaj del teh sredstev lahko namenili za dvig pokojnin in ureditev razmer v zdravstvu.

Pridružite se nam!

Mesec: februar 2019

Zapis predsednice stranke SAB Alenke Bratušek ob kulturnem prazniku

Če hočeš in če znaš, je delo v politiki težko in polno izzivov. Včasih sicer lahko kakšno jutro podaljšaš tja do devetih, da bi nabrala moči za nove dolge ure na ministrstvu, v državnem zboru, na stranki in med ljudmi, praviloma pa je to delo brez predaha. Tudi ko misliš, da je vse pod nazorom in v redu, prej ali slej odkriješ novo stvar, ki jo je treba urediti. A tako pač je, ko si zares prizadevaš stvari izboljšati in ko delo v politiki jemlješ kot veliko čast, odgovornost in ga opravljaš s strastjo.

V stranki SAB, ki jo vodim, smo zbrani tisti, ki vemo, da je »politika delo za ljudi«. To pomeni, da delamo za dobro naše države in državljanov, pomeni pa tudi, da smo dovolj »ljudje«, dovolj človeški, da lahko razumemo stiske in bojazni ljudi, njihove potrebe in želje, in lahko zato delamo dobro zanje.

Ko razumeš, da po štiridesetih letih dela vsak pričakuje pokojnino, ki mu bo omogočala dostojno preživljanje starosti, pač moraš zagovarjati dvig pokojnin.

Ko razumeš, da so zdravnice in zdravniki večinoma preobremenjeni in da bolniki pač ne morejo čakati v nedogled na fizioterapije in specialistične preiskave, pač moraš zagovarjati ureditev razmer v zdravstvu.

In ko razumeš, da s povprečno plačo ni možno kupiti primernega stanovanja in ob tem ohraniti lagodno življenje, moraš vztrajati pri tem, da se država po svojih močeh pri reševanju tega problema vključi. In v stranki SAB to po naših najboljših močeh tudi počnemo.

Kljub vsemu, kar sem napisala zgoraj, pa je seveda politika delo kot vsako drugo – v marsikaterem drugem poklicu in marsikateri drugi dejavnosti prav tako ni časa za predah. Vem pa tudi, da delo nikakor ni samo moja vrednota in vrednota stranke SAB, ampak vrednota večine Slovenk in Slovencev.

A za dobro delo potrebujemo tudi spočito glavo. In nekaj najboljšega, kar si za sprostitev pri nas lahko privoščimo, so kulturne prireditve oziroma predstavitve umetniških del.

Naši umetniki in umetnice so vrhunski. Ogled predstav, razstav in drugega pa si v Sloveniji lahko privoščimo, ne da bi ostali praznih denarnic.

Čeprav je naše tržišče majhno in morajo umetniki zares biti izjemno delovni in gnati svojo kreativnost mnogo bolj kot njihovi kolegi iz držav z več prebivalci, sta umetnost in kultura pri nas še vedno dostopni vsem.

Zato vas ob kulturnem prazniku pozivam – poskusite! Večkrat obiščite kakšno prireditev, večkrat si privoščite kakšno knjigo in tako našim umetnikom omogočite še bolj kakovostno, svobodno in neodvisno delovanje. Prepričana sem, da boste v tem uživali vsaj toliko kot v sadovih vašega dela.

Seveda je užitek delati lepe stvari, zelo lepo pa je tudi uživati v lepoti del drugih.

 

Foto: Državni zbor/Peršolja

P.S. Ko govorim o lepoti in umetnosti, nikakor ne pravim, da je vloga umetnosti samo to, da bi bila lepa. 
Uživamo pa lahko tudi v kritičnosti umetniških del.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala