Mesec: marec 2019

Izvršni odbor SAB je danes potrdil listo kandidatk in kandidatov SAB za evropske poslanke in poslance. Nosilka liste bo izkušena političarka in ena najprepoznavnejših evropskih poslank sedanjega sklica Evropskega parlamenta dr. Angelika Mlinar.

»Letošnje EU-volitve bodo najpomembnejše doslej. Stranke moramo zato predlagati kandidate, ki bodo kos tem burnim časom v Evropi in Sloveniji,« je predsednica stranke Alenka Bratušek povedala na predstavitvi liste kandidatov.

V stranki SAB smo svojo nalogo naredili. Imamo močno listo kandidatov, predvsem pa imamo močno nosilko liste, ki bo ljudi prepričala z znanjem, izkušnjami in človečnostjo.

»Naša nosilka liste je ženska, na katero smo Slovenci izjemno ponosi. Je ženska, ki je ob izvolitvi v avstrijski državni zbor prisegla v slovenščini in že pred tem za slovenski narod in jezik naredila ogromno. Je koroška Slovenka, ki je po doktoratu iz mednarodnega prava pet let delala za slovensko delegacijo Evropske komisije v Sloveniji in zelo dobro pozna delovanje evropskih in slovenskih institucij. Naša kandidatka je ena najvidnejših in najdejavnejših evropskih poslank. Orodje za merjenje dejavnosti evropskih poslancev jo uvršča na 42. mesto od 750-ih. Preteklih pet let je bila podpredsednica evropske liberalne stranke ALDE, četrte največje politične skupine v Evropskem parlamentu, in bo lahko s svojo prepoznavnostjo in poznanstvi pomagala uveljaviti naš prav Evropi in se boriti za mir in za demokratično Evropsko unijo. Zato sem ponosna, da je kandidatka SAB za evropsko poslanko ženska, ki smo jo že pred petimi leti oklicali za ‘deveto slovensko evroposlanko’, Angelika Mlinar,« je povedala predsednica Alenka Bratušek.

Angelika Mlinar je pojasnila, da se je za kandidaturo odločila zato, ker »moramo v teh zahtevnih časih tisti, ki smo si lahko doslej nabrali izkušnje v politiki in politične veščine, sprejeti odgovornost in jih uporabiti za dobro ljudi, za boljšo Evropo. V naslednjem mandatu Evropskega parlamenta časa za učenje ne bo«.

Poudarila je, da so pravi odgovor tistim, ki kot rešitev za sodobne izzive predlagajo razdrtje Evropske unije, lahko samo izkušeni politiki, ki so se doslej izkazali s pokončno držo in z odločnim bojem za pravice in pravičnost.

»Ko sem leta 2013 na veliko presenečenje vseh postala poslanka avstrijskega državnega zbora in tako prva ženska predstavnica slovenske manjšine v avstrijskem parlamentu v zgodovini, sem zaprisegla v slovenskem jeziku. Vsak svoj nagovor v parlamentu sem začela s »spoštovani dame in gospodje« in zaključila s »hvala lepa«.

Čeprav je to razvita država, čeprav je bila ob moji izvolitvi v nacionalni parlament še veliko bolj svobodomiselna kot danes, sem že takrat in vsakič znova dobila v obraz zmrdovanje nekaterih poslancev, ki jim slovenščina v »njihovem« parlamentu ni bila pogodu. Pa je bilo vse, kar sem naredila, to, da sem jih lepo pozdravila v svojem maternem jeziku.

Ker je to bila moja pravica, sem vztrajala. Tudi zaradi dogajanja v sosednjih državah pa vem, da je zdaj resnično čas, da se enako odločno postavimo v bran drugim pravicam in aktivno obsojamo krivice,« je med razlogi, zakaj se je še odločila kandidirati povedala Mlinar.

Poudarila je, da verjame, da so volivci, ki so ji pred petimi leti dali svoj glas in jo poslali v Bruselj, ponosni na to, kako jih je predstavljala v Evropskem parlamentu, ko se je borila za pravice in enakopravnost žensk, za solidarnost in pravičnost in za demokratično Evropo, in bi ji zato ponovno namenili svoj glas: »A odločila sem se drugače. Vse svoje izkušnje, znanje in prepoznavnost zdaj ponujam Slovenkam in Slovencem in Sloveniji.«

V stranki SAB smo za ohranitev povezovanja evropskih držav tudi zato, ker so izzivi pred Evropo in svetom taki, da jih posamezne države same niso zmožne rešiti. Nujno je sodelovanje, morajo pa biti odločitve tehtne.

Zato smo poskrbeli, da so kandidati na naši listi izkušeni, da so že dejavno vključeni v izboljševanje naše družbe in tudi sami privrženi ideji povezovanja, pravičnosti in spoštovanja človekovih pravic.

»Naši kandidati so iz vseh koncev Slovenije, ena kandidatka ima visokošolsko izobrazbo, pet je vsaj univerzitetno izobraženih, eden je magister, nosilka liste pa ima doktorski naziv. Povprečna starost kandidatov pa je 44 let,« je povedala Alenka Bratušek.

Na listi so poleg Angelike Mlinar še: Jernej Pavlič, Olga Belec, mag. Andrej Rajh, Đorđe Berak, Mateja Zupan, Andrej Šušmelj in Nina Mauhler.

Spoznajte naše kandidate v spodnjih kratkih opisih:

Dr. Angelika Mlinar

Dr. Angelika Mlinar, rojena leta 1970 v Stari vasi na avstrijskem Koroškem, je leta 1993 diplomirala iz prava na univerzi v Salzburgu in leta 1995 pridobila tudi naziv magistrice prava (LL.M.) na Univerzi v Washingtonu. Leta 1996 je na Univerzi v Salzburgu z doktorsko nalogo »Pravice žensk kot človekove pravice« pridobila tudi naziv doktorice prava.

Po doktoratu je najprej bila pripravnica v Evropskem parlamentu v Bruslju, in sicer v pisarni avstrijskega evropskega poslanca dr. Friedhelma Frishenschlagerja, med leti 2000 in 2005 pa vodja projektov s področja pravosodja in notranjih zadev pri delegaciji Evropske komisije v Sloveniji.

Leta 2005 je v Sloveniji ustanovila podjetje Angelski keksi in ga vodila pet let, dokler se ni povsem posvetila politiki.

Najprej je v letu 2008 vodila kampanjo koroškega kandidata stranke Liberalni forum Rudija Vouka pred avstrijskimi parlamentarnimi volitvami, nato pa v letu 2009 delala kot generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev, organizacije, ki predstavlja politične, gospodarske in kulturne pravice in interese koroških Slovencev.

Leta 2010 je prevzela vodenje Liberalnega foruma in ga po zahtevnih pogajanjih združila s stranko Neos, ki je nato leta 2013 zaradi njenih dobrih političnih nastopov in proti vsem pričakovanjem postala parlamentarna stranka, Angelika Mlinar pa poslanka in s tem prva ženska predstavnica slovenske manjšine v avstrijskem državnem zboru.

Že naslednje leto, leta 2014, je bila izvoljena za evropsko poslanko. Ker je koroška Slovenka, so jo slovenski mediji takrat oklicali za »deveto slovensko evroposlanko«.

V Evropskem parlamentu deluje v skupini Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo – ALDE, do novembra 2018 je bila tudi podpredsednica stranke ALDE.

Je članica treh odborov Evropskega parlamenta: Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za pravice žensk in enakost spolov, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Njen moto je Periklejeva misel: »Za srečo potrebuješ svobodo, za svobodo potrebuješ pogum.« Deluje proti vsem neupravičenim zatiranjem in omejevanjem temeljnih pravic.

Orodje za merjenje dejavnosti poslancev Evropskega parlamenta “MEP ranking” Angeliko Mlinar trenutno uvršča na 42. mesto med 750 evropskimi poslanci.

 

Jernej Pavlič

Jernej Pavlič, rojen leta 1984 na Jesenicah, je diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in na isti fakulteti leta 2009 pridobil tudi naziv magistra poslovnih ved.

Po pripravništvu za področje prodaje za vzhodno Evropo v Krki se je odločil za samostojno podjetniško pot in se kmalu zatem tudi vključil v politiko.

V stranki Pozitivna Slovenija je leta 2012 predsedoval podmladku stranke. Med aprilom 2013 in septembrom 2014 je bil vodja kabineta predsednice vlade Alenke Bratušek in tako pomemben del ekipe, ki je z odločnim ukrepanjem Slovenija rešila pred intervencijo trojke.

Od ustanovitve stranke SAB je njen generalni sekretar, bil je tudi sekretar Poslanske skupine SAB in je trenutno vodja kabineta ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek.

 

Olga Belec

Olga Belec, rojena 1968 v Murski Soboti, je diplomirala na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Petindvajset let je uspešno delovala v gospodarstvu, od leta 2000 je ves čas delovala na vodstvenih položajih. Je uspešna menedžerka na področjih turizma, hotelirstva in gostinstva. Opravljala je naloge generalne direktorice, ekonomistke, komercialistke, kadrovnice, finančnice in prodajnice. Ukvarjala se je tudi z marketingom in javnim nastopanjem. Od leta 2013 do 2018 je uspešno vodila lastno podjetje s 50 zaposlenimi.  

Pri svojem delu v gospodarstvu je sodelovala s pobratenimi občinami v drugih državah in prihajala v stik s podjetniki iz sveta in Evrope.

Med drugim je bila članica upravnega odbora Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije in Odbora za turizem pri Pomurski gospodarski zbornici Murska Sobota. Leta 2013 je bila izbrana za Pomurko meseca.

Od oktobra 2018 je državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

Mag. Andrej Rajh

Mag. Andrej Rajh, rojen 1979 v Mariboru, je leta 2004 diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru in na isti fakulteti leta 2016 pridobil tudi znanstveni naziv magister znanosti s področja gradbeništva.

Od leta 2004 do leta 2010 je bil projektant, odgovorni projektant in odgovorni vodja projektov v podjetju IBE, od leta 2010 do 2018 pa odgovorni projektant in vodja projektov v podjetju HSE Invest. Deluje kot zunanji strokovnjak Evropske komisije, je ocenjevalec razvojnih programov in vabljeni govorec razvijajoče se Evropske obrambne agencije.

Na državnozborskih volitvah leta 2018 je bil na listi stranke SAB v Mariboru izvoljen za poslanca. Je podpredsednik parlamentarnega Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, in član odborov za obrambo, za zadeve Evropske unije in za zunanjo politiko.

 

Đorđe Berak

Đorđe Berak, rojen 1976 v Sarajevu, je akademski glasbenik in profesor violine. Leta 2000 je diplomiral na Akademiji za glasbo v Sarajevu, že med študijem pa bil prvi violinist Sarajevske filharmonije in prvi violinist orkestra SNG Opere in baleta Ljubljana.

Od leta 2000 opravlja delo učitelja violine, viole in komorne igre na glasbenih šolah v Ljubljani, na Vrhniki in na Ravnah na Koroškem. Poleg tega opravlja tudi mentorske naloge in od leta 2016 dirigira Simfoničnemu orkestru Koroški simfoniki, ki ga je ustanovil. Redno je sodeloval tudi v Simfoničnem orkestru RTV Slovenije.

Je član izvršnega odbora Mestnega odbora SAB Ljubljana.

 

Mateja Zupan

Mateja Zupan, rojena 1985 v Brežicah, je na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru diplomirala na visokošolskem programu inženirstva cestnega prometa.

Zaposlena je v gradbeništvu in opravlja operativne naloge na gradbiščih.

Je tudi članica upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško.

Aktivna je v lokalni politiki, je podpredsednica stranke ROK, ki deluje v Posavju.

 

Andrej Šušmelj

Andrej Šušmelj, rojen leta 1965 v Šempetru pri Gorici, je leta 1991 diplomiral na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Od leta 1993 je profesor biologije na Gimnaziji Nova Gorica, pred tem je dve leti opravljal delo komercialista mednarodne trgovine v podjetju Primex.

Poleg učiteljskega poklica je od leta 1994 tudi voditelj radijskih oddaj na novogoriškem Radiu Robin.

Na listi stranke SAB je na državnozborskih volitvah dobil veliko podporo volivcev in bil po odstotku zbranih glasov v svojem volilnem okraju med kandidati SAB na drugem mestu v volilni enoti Postojna.

Zato je ob imenovanju poslanca Marka Bandellija za ministra postal poslanec državnega zbora, po odstopu ministra Bandellija pa naprej opravlja delo profesorja biologije.

Je tudi predsednik sveta JSKD Nova Gorica in dejaven v različnih komisijah Mestne občine Nova Gorica.

 

Nina Mauhler

Nina Mauhler, rojena leta 1972 v Slovenj Gradcu, je diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in svoje znanje ekonomije in menedžmenta nadgradila na podiplomskem študiju na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor.

Ima večletne vodstvene izkušnje iz zasebnega in javnega sektorja. Prvi vodstveni položaj je prevzela leta 2001 v podjetju Prevent, kjer je bila odgovorna za proces oskrbe proizvodnje od nabave do prodaje končnih izdelkov. Med letoma 2003 in 2008 je bila direktorica komerciale v podjetju Stroji, skrbela je za nabavo, skladiščno poslovanje in prodajo.

Leta 2008 se je zaposlila v Leku, leto kasneje pa najprej delovala kot svetovalka generalnega direktorja Slovenskih železnic za področji komerciale in nabave, nato pa postala generalna direktorica Direktorata za železnice in žičnice takratnega Ministrstva za promet. Kot vodja direktorata je pripravljala predloge zakonodaje, usklajevala zakonodajo s pravom EU in nadzorovala izvajanje infrastrukturnih projektov na področju železniške infrastrukture. Pri delu je sodelovala tudi z drugimi ministrstvi, predvsem z Ministrstvom za finance.

Leta 2012 je znova začela delati v zasebnem sektorju. Vodila je invalidsko podjetje Jelka, nato pa maja 2016, po uspešno izvedenem projektnem vodenju prestrukturiranja in optimizacije poslovnega področja v TAM Europe, dobila ponudbo za delo v tem mariborskem podjetju. Do imenovanja za državno sekretarko Ministrstva za infrastrukturo je v Tamu vodila oddelek plana, nabave in logistike.

Od septembra 2018 je državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo.

 

Mesec: marec 2019

Veste, koliko je minilo od vpisa pravice do pitne vode v ustavo? Skoraj tri leta je že, pa smo se morale stranke, ko smo konec leta 2018 sestavljale novo vlado, še vedno dogovoriti, da bomo v ustavi zapisano pravico tudi spravili v življenje.

Na nek način smo bili hitri, ko smo v stranki SAB, takrat Zavezništvu, pravico do pitne vode predlagali za vpis v ustavo. Tudi drugi poslanci pa so takrat že razumeli, kaj pri vodi in sicer pomeni, da »Nikogar ne smemo pusti ob strani«, kakor se glasi geslo ob letošnjem mednarodnem dnevu voda.

Med ukrepi, ki jih Združeni narodi predlagajo za zaščito vodnih virov, je tako tudi sprememba zakonodaje v smeri, da bodo imeli dostop do pitne vode vsi prebivalci držav. V Sloveniji smo to novembra 2016 že naredili, a zaenkrat spremenili »le« ustavo, počasi pa gre s sprejemom drugih predpisov.

To je deloma razumljivo, saj je treba pri sprejemanju izboljšav za zaščito vode in pravice do pitne vode gledati res široko. Na to zaščito in varnost namreč lahko vpliva tudi zakonodaja, za katero si tega ne mislimo.

Kot ministrica za infrastrukturo sem se ob obisku krajanov ob trasi proge Divača-Koper seznanila z možnostjo katastrofe, ki bi se zgodila, če bi kateri od vlakov, ki prevažajo gorivo ali druge snovi v ali iz smeri Luke Koper, pri vasi Podpeč iztiril in se zvalil v dolino. Dolina pod železnico spada v ožji vodovarstveni pas izvira reke Rižane, ki je glavni vir pitne vode za celotno obalno območje.

Včasih je bilo dovoljeno graditi celo v najožjem vodovarstvenem pasu, danes pa zakonodaja tega ne dovoli več. Tako se bo nova proga med Divačo in Koprom v največji možni meri izognila vodovarstvenemu območju vodnega vira Rižana. Poleg tega pa bo za zajem odpadnih voda in morebitnih izlitij na progi poskrbljeno s posebnimi vodotesnimi zadrževalnimi bazeni in drugimi ukrepi.

Tovrstne spremembe zakonodaje in posledično uvajanje ukrepov za omejitev možnosti za onesnaženje naših voda bomo morali uvesti na mnogih področjih, kar seveda ni lahko. A treba je vsaj začeti.

Čas je namreč samo na videz še naš zaveznik. Na srečo še nimamo tako ekstremnih suš, ko bi bilo treba uporabiti ustavno določbo, da se pitna voda v tržne namene uporablja le, če je je dovolj tudi za oskrbo prebivalstva. Imamo pa že danes in še kar tudi predele Slovenije, kjer pravico do pitne vode težko uresničujejo. To je treba urediti. Ustava je najvišji pravni akt države in treba jo je spoštovati.

 

Mesec: marec 2019

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je na februarski seji odbora za pravosodje predlagala, naj pravosodno ministrstvo ponovno prouči nerazumno visoke stroške adaptacije ženskega zapora na Igu in gradnje moškega zapora v Dobrunjah, za kateri je ministrstvo prvotno predvidelo 117 milijonov evrov. Pri tem so jo podprli tudi drugi poslanci odbora za pravosodje in nato tudi sprejeli sklep o prilagoditvi in znižanju vrednosti naložbe, dokler je projekt še v dovolj zgodnji fazi.

Resorno ministrstvo je pripravilo nov, stroškovno optimiziran predlog investicije: dograditev ženskega zapora na Igu je s predvidenih 44,8 milijona evrov ob enaki kapaciteti znižana za dvajset odstotkov, cena gradnje novega zapora v Dobrunjah pa je od prvotnih 73 milijonov evrov nižja za deset odstotkov. Pravosodno ministrstvo je tako na poslansko pobudo načrtovana sredstva zmanjšalo za več kot 16 milijonov evrov in o tem seznanilo parlamentarni odbor za pravosodje.

Poslanka Maša Kociper je odločitev pravosodnega ministrstva pozdravila: »Mnogi ljudje v Sloveniji težko živijo, zato težko upravičimo, da dobrih 117 milijonov evrov namenimo za adaptacijo in gradnjo dveh zaporov, medtem ko je toliko drugih nerešenih vprašanj. Adaptacija in gradnja zaporov sta nujni, prav tako spoštovanje minimalnih evropskih standardov, a naloga nas poslancev je, da kolikor je le mogoče skrbimo za ekonomično porabo proračunskih sredstev. V stranki SAB bi ta denar raje namenili izboljšanju položaja upokojencev in ureditvi razmer v zdravstvu.«

Ocena investicije je zdaj bližja vrednosti primerljivih zaporov v Evropski uniji in občutno cenejša, je še povedala poslanka SAB, a ocenila, da bi bil lahko prihranek še višji. Odbor za pravosodje je ministrstvu nato svetoval, naj v času izvedbe investicije poskuša še dodatno optimizirati stroške.

Mesec: marec 2019

Tokratni prispevek poslanca SAB Vojka Starovića govori o tem, da gre tako pri tržnem kot netržnem sektorju za gospodarjenje, kako z danimi sredstvi ustvariti čim več. 

Vsepovsod prisotno govorjenje in pisanje o gospodarstvu in negospodarstvu v smislu, da prvo ustvarja, drugo pa zapravlja, je povsem zgrešeno in zavajajoče. Tega resna ekonomska veda ne pozna.

Edina resnična in stvarna dilema je med tržno in netržno organizacijo proizvodnje. Gre za vprašanje, kaj je bolj racionalno in primerno. Ali neko proizvodnjo dobrin, produktov in storitev, ki jih ljudje in institucije potrebujejo, prepustiti svobodni iniciativi (financiranje prek tržne prodaje), ali pa jo bolje organizirati plansko in stabilno po netržnih principih (financiranje prek davkov). Če ponazorimo: v tržnem sektorju bi tako morali omogočiti izgradnjo več vzporednih konkurenčnih avtocest, vodovodov, elektrovodov, železnic, policij, upravnih enot itd., kar je čisti nesmisel.

Da pri proizvodnji dobrin sploh ne obstaja ločevanje na gospodarsko in na drugi strani na negospodarsko dejavnost, beri javno upravo, jasno kaže tudi način spremljanja in zbiranja podatkov v svetu, Evropi in Sloveniji. Eurostat in Statistični urad Republike Slovenije (SURS) namreč spremljata podatke po naslednji sprejeti kvalifikaciji SURS-a in Evropskega računa iz leta 2000:

Nedvomno so javni zavodi in javna uprava del gospodarstva, saj gre za proizvodnjo dobrin, ki jih posamezniki in javnost nujno potrebujemo. Še več, te dobrine so nujnost, da družba sploh lahko urejeno deluje in da imajo podjetniki in gospodarske družbe možnost ustvarjanja profita. Vsi potrebujemo proizvode javne uprave in javnih servisov; gre za pravni red, varnost, izšolane in zdrave ljudi, ceste (če bi šlo za konkurenco, bi torej postavljali več vzporednih cest), varnost in dostojno starost itd. Enako kot pri proizvodnji v gospodarskih družbah tudi v javnem sektorju govorimo o gospodarjenju z omejenimi viri, gre za vprašanje učinkovitosti oziroma kako z danimi sredstvi ustvariti čim več.

Kaj zajema javni sektor?

Definicije javnega sektorja so v svetu različne, na splošno pa je javni sektor skupek vseh javnih organizacij, ki opravljajo družbene in gospodarske javne dejavnosti – zagotavljajo javne storitve in zadovoljujejo javne potrebe. Njihovo delovanje izhaja iz netržnih načel in se financirajo iz proračuna.

V javni sektor sodijo:

  • javna uprava  (vsebuje izvršno vejo oblasti – vlado in državno upravo),
  • lokalna samouprava,
  • javne službe (dejavnosti na področju komunale, energetike, prometa, izobraževanja, znanosti, zdravstva, sociale idr.). 

V Sloveniji se v javnem diskurzu običajno govori o predimenzioniranem (in neracionalnem) javnem sektorju. Pa to sploh ni res. Javni sektor brez dvoma prispeva k BDP (bruto družbenemu proizvodu) in če primerjamo nekaj podatkov, povzetih po Eurostatu, je povsem jasno, da višji kot je BDP, večji je prispevek netržnega sektorja BDP.

 

 

DELEŽI ZA JAVNI SEKTOR

delež davkov v BDP

delež zaposlenih v javnem sekt. glede na vse zaposlene

delež zaposlenih v javnem sekt. glede na vse prebivalce

delež BDP ustvarjen v javnem sektorju

Slovenija

37,3 %

22 %

8,8 %

15 %

povprečje EU

38,5 %

27 %

9,7 %

17 %

8 najrazvitejših držav EU

39,9 %

30 %

11,7 %

20 %

Iz tabele vidimo, da Slovenija po obsegu javnega sektorja sodi med države, v katerih je ta sektor sorazmerno skromen; tako po obsegu zaposlenih kot po deležu pobranih davkov. Glede na učinke, ki jih po primerljivih kriterijih ustvarjata zdravstvo in šolstvo, pa sodi v sam vrh.

Lahko bi torej zaključili, da je slovenski javni sektor v primerjavi z evropskim med bolj produktivnimi in je po učinkovitosti nadpovprečen (ker so kriteriji merjenja učinkovitosti nujno pristranski, sicer nimamo najbolj eksaktnih meril, op. a.). Zato menim, da se je treba upreti splošnemu mnenju, da javna uprava nujno dela slabo. Ljudem v javnem sektorju je treba vrniti nasmeh in ponos. 

Mesec: marec 2019

Po pol leta dela vlade, katere del je tudi stranka SAB, smo se koalicijski partnerji srečali na Brdu pri Kranju. Poslanci in ministri so se seznanili s ključnimi ukrepi, ki jim bo v tem letu posvečene največ pozornosti.

Predsednica SAB in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je predstavila ukrepe na področju izboljševanja mobilnosti in varnosti v prometu – že znane projekte Divača-Koper, tretjo razvojno os in avtocestni predor pod Karavankami, poudarila pa, da se v Sloveniji izvajajo tudi manj odmevne obnove in novogradnje cestnih in železniških povezav. Ministrice in ministri in poslanke in poslanci so načrte na področju infrastrukture pozdravili.

Na vrhu koalicije je bil govor tudi o za SAB pomembnih temah: pokojninah, zdravstvu in šolstvu.

Ministrstvo za delo je vendarle sledilo dogovorom iz koalicijske pogodbe, v katerih je na vztrajanje stranke SAB zapisan dvig odstotka za odmero pokojnin že s 1. 1. 2019 in ureditev regresa za upokojence v sistemskem zakonu, vendar niso upoštevali dogovorov, da mora biti odmerni odstotek višji čim prej in da mora biti letni dodatek zapisan v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ).

»Odmerni odstotek bo višji – v tem trenutku je predvideno relativno dolgo, šestletno prehodno obdobje – in bo na koncu 63 odstotkov. V naslednjih tednih bomo opravili pogovore za skrajšanje tega prehodnega obdobja. V SAB pa nam pri tej spremembi ZPIZ manjka opredelitev letnega dodatka za upokojence,« je opozorila predsednica SAB. Opredelitev letnega dodatka mora biti v tem zakonu zato, da ni vsakoletnih pogajanj o višini regresa za upokojence in posledično tudi ni pripenjanja medalj za to, kaj je kdo upokojencem uredil. Pozdravila je tudi izboljšave pri dvojnem statusu upokojencev.

Zaradi menjave zdravstvenega ministra na srečanju žal nismo slišali ukrepov za skrajšanje čakalnih dob in delovnih razmer v zdravstvu. »Danes je manjkalo nekaj ključnega – to so ukrepi na področju zdravstva,« je poudarila naša predsednica. »Tudi v SAB si želimo, da novega ministra za zdravje dobimo čim prej in da bo tudi čim prej zavihal rokave in z novimi rešitvami prišel pred nas.«

Alenka Bratušek je v izjavi, ki so jo vodje koalicijskih strank dali po koncu srečanja, poudarila tudi zadovoljstvo s predvidenimi spremembami financiranja osnovnih šol. Ministrstvo za šolstvo bo poskušalo do začetka novega šolskega leta urediti financiranje tako, da bo to skladno z ustavo in da ne bo v škodo javnemu šolstvu. V SAB že vse odkar se je razvnela debata o financiranju javnih in zasebnih osnovnih šol poudarjamo, da javno šolstvo mora ostati močno.

Predsednica SAB je izpostavila tudi, da je svet stranke SAB podprl podpis sporazuma o sodelovanju z Levico, da pa »si v SAB želimo, da ne naša koalicijska pogodba ne ta sporazum, ko bo podpisan, ne bosta samo črka na papirju, ampak da bomo stvari, ki so v obeh dokumentih zapisane, tudi uresničevali«.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala