Mesec: september 2019

Več kot 5 let je minilo od odločitve ustavnega sodišča, da je zakonsko določeno 85-odstotno državno financiranje zasebnih osnovnih šol protiustavno. Od takrat poteka vroča politična razprava o višini državnega financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavne programe.

Stališče naše stranke je jasno: za SAB je v ustavi že sedaj dovolj jasno zapisano, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole.

Druge stranke se s tem ne strinjajo. Kot se je izkazalo že pri neuspelem poskusu spremembe ustave, ki smo jo sopredlagali v prejšnjem mandatu, in ob nedavnem padcu predloga spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je predlagalo Ministrstvo za izobraževanje, političnega kompromisa ni možno doseči.

V SAB želimo tudi pri tem pomembnem vprašanju končno narediti korak naprej.

Nasprotujemo predlogom nekaterih, naj o rešitvi odloči kar ustavno sodišče, saj o tako pomembnem družbenem vprašanju ne more odločati 5 ali 9 ustavnih sodnikov. Zato bomo predlagali razpis predhodnega posvetovalnega referenduma, na katerem naj usmeritev, kako naj bo v Sloveniji urejeno financiranje izobraževanja, odločijo državljani. Če referendum bo, bi želeli državljanom zastaviti naslednje vprašanje: »Ali se strinjate, da se v ustavi jasno zapiše, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole?«

Država že danes vsem otrokom, tudi tistim, ki jih starši nato vpišejo v zasebne šole, nudi prosto mesto v javni osnovni šoli. Za zagotavljanje te ustavne pravice zasebnih šol ne potrebuje.

»Vsakega otroka v naši državi čaka prosto mesto v javni šoli, v urejeni zgradbi, v topli učilnici, z učiteljico, učnimi pripomočki, vse plačano iz javnih sredstev. Kršitev ustave bi se po našem mnenju dogajala, če kateri od slovenskih otrok ne bi imel možnosti brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja. Tega ni, javne šole imajo dovolj prostora. Pravice staršev do izbire, da otroka vpišejo v zasebno osnovno šolo, pa tudi ni mogoče enačiti s pravico do državnega financiranja zasebnih osnovnih šol. Tisti, ki želijo za svojega otroka nekaj drugačnega – drugačne pedagoške metode, versko vzgojo in podobno –, to lahko dobijo, a morajo za to tudi plačati,« je na novinarski konferenci o pobudi za razpis posvetovalnega referenduma povedala podpredsednica stranke in vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper.

»Ljudje nam pišejo, da ne pristajajo na to, da morajo oni, ki iz svojega žepa že financirajo javno šolstvo, financirati tudi tiste, ki želijo v zasebne šole,« je poudarila.

A če se o tem pomembnem vprašanju ne morejo dogovoriti poslanci, morajo ta gordijski vozel presekati volivci, smo prepričani v SAB. »Slovenski pravni red za take primere predvideva izvedbo posvetovalnega referenduma. V SAB bomo predlagali razpis posvetovalnega referenduma za spremembo ustave tako, da bo v njej povsem jasno pisalo, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole,« je pojasnila Kociper.

Razpis posvetovalnega referenduma lahko predlaga vsak poslanec državnega zbora, običajno pa ga nato preostali poslanci ne podprejo. Zato smo se v SAB odločili, da še pred predlaganjem razpisa referenduma zberemo podpise podpore za njegovo izvedbo.

S podobnimi akcijami #ZApokojnine, na katerih smo zbrali več kot 11.000 podpisov podpore za izplačilo regresa vsem upokojencem in dvig odstotka za odmero pokojnin, smo že dosegli preboj: v letu 2017 je bil regres izplačan vsem upokojencem, kar se sicer ne bi zgodilo; dvig odmernega odstotka pa je na našo pobudo zapisan v koalicijski pogodbi in bo v kratkem tudi povišan na 63,5%. Podpisi podpore za ohranitev kakovostnega in vsem dostopnega javnega šolstva, ki jih bomo zbrali na stojnicah po Sloveniji, bodo podoben pritisk na druge poslance državnega zbora, naj glasujejo za razpis posvetovalnega referenduma.

»Financiranje šolstva je za državo in državljane izjemno pomembna tema, je tema, ki sproža burne odzive, zato mislimo, da se bodo pod naš predlog ljudje množično podpisovali. Odločitev ljudi na referendumu pa bo dala političnim strankam jasen znak, kako naj odločajo pri spremembi ustave, ki jo bomo lahko enakomisleče politične stranke predlagale naknadno,« je še povedala Maša Kociper.

Z zbiranjem podpisov podpore bomo predvidoma začeli v soboto, 28. 9. 2019, v Ljubljani in kasneje nadaljevali še drugod po državi.

 

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala