Dr. Angelika Mlinar je naša nova ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo

Po včerajšnjem imenovanju v Državnem zboru Republike Slovenije je novoizvoljena ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, dr. Angelika Mlinar, prevzela posle in vodenje na SVRK.

Dr. Angelika Mlinar se je mag. Alenki Bratušek in ekipi zahvalila za podporo, lepe besede in usmeritve, ki jih je bila deležna. Kot je izpostavila, služba ni v tako slabem stanju, kot je bilo večkrat slišati v preteklih dneh. Poudarila je, da se zaveda in veseli izzivov, ki nas vse skupaj čakajo v prihodnosti.

Alenka Bratušek s tožbo proti obtožbam Štefaneca

Predsednica SAB Alenka Bratušek se je odzvala na ponovne očitke KPK o tem, da je leta 2014 ob odločitvi njene vlade o listi kandidatov za zasedbo mesta slovenskega evropskega komisarja kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Ponovila je, da so vsa sodišča in tudi ustanove, ki preiskujejo korupcijo in kriminalno delovanje v Sloveniji, ugotovili, da s tem, ko je bila na listi kandidatov tudi sama, s postopkom ni bilo nič narobe.

»Nisem pravnica, a vem, da se človeku za isto stvar ne more in ne sme soditi dvakrat. Predsednik KPK Štefanec pa še enkrat ponavlja zgodbo, v kateri je sodišče že odločilo in dalo prav meni, in ponovno krši cel kup predpisov in človekove pravice,« je poudarila.

Spomnila je, da je Upravno sodišče v tej zadevi 12. februarja 2016 odpravilo prvi akt KPK, v katerem ji je bilo prvič očitano delovanje v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, in ga NI vrnilo v ponovno odločanje KPK.

Odločitvi Upravnega sodišča sta pritrdili Vrhovno in Ustavno sodišče. Upravno je 22. 9. 2016 pritrdilo odpravi akta, Ustavno pa je 21. 4. 2017 zavrglo novo pritožbo KPK.

21. junija 2017 je s Specializiranega državnega tožilstva prejela tudi obvestilo, da je bila ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada proti njej zavržena.

Proti predsedniku KPK Štefanecu je zaradi ponovnega odločanja KPK v primeru, ki je bil že zaključen, vložila odškodninsko tožbo na Upravno sodišče, je povedala v izjavi za medije.

»Ves njegov mandat se gospod Štefanec ukvarja samo z mano in mislim, da je čas, da s to farso končamo in da se predčasno poslovi z mesta predsednika KPK. Odločila sem se, da ga bom odškodninsko tožila in želim si najti način, da bo odškodnino za kršitve, ki jih počne, plačal iz lastnega žepa. Sama sem s tem postopkom imela okrog 15.000 evrov stroškov in prav zanima me, koliko stroškov je Štefanec s to farso neupravičeno naredil državljanom. Pravniki mi zaenkrat pravijo, da se to ne da, a potrudila se bom najti možnost, da tožim njega osebno.«

Predsednica SAB Alenka Bratušek je opozorila še, da je predsednik KPK Štefanec očitno namerno izbral današnji dan za nov napad nanjo. Sporočilo za javnost o novi odločitvi v primeru imenovanja slovenskega evropskega komisarja v letu 2014 je medijem poslal en mesec po tem, ko je odločitev sprejel senat KPK.

»Odločitev KPK je bila sprejeta že 21. novembra 2019. Štefanec ima to torej že en mesec na mizi. Pa se je za medijsko izpostavitev odločil prav na dan, ko je v državnem zboru pomembno glasovanje o kandidatki SAB za ministrico v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko,« je opozorila Bratušek.

Če dr. Mlinar podpore ne bi dobila, bi to pomenilo hudo vladno krizo in morda celo predčasne volitve, v katerih bi bila stranka SAB in Alenka Bratušek oškodovani prav zaradi novih obtožb KPK, čeprav je bil primer že davno zaključen.

Dodajamo še pojasnilo z 21. junija 2017:

Alenka Bratušek je s Specializiranega državnega tožilstva prejela obvestilo, da je bila kazenska ovadba, ki jo je zaradi suma zlorabe uradnega položaja zoper njo vložil Nacionalni preiskovalni urad, zavržena.

Kot je znano, je Nacionalni preiskovalni urad sumil, da je nekdanja premierka v času, ko je vodila vlado, zlorabila položaj, ko je o vladni listi slovenskih kandidatov za evropskega komisarja odločala, čeprav je bila tudi sama med kandidati. Specializirano državno tožilstvo je presodilo, da sum kriminalistov ni bil utemeljen.

Odločitev tožilstva, da Alenke Bratušek ne bo več preiskovalo in sodno preganjalo, ker za to ni razloga, prihaja po temeljiti kriminalistični preiskavi in po zaslišanju najpomembnejših političnih funkcionarjev. Hišne preiskave so bile marca 2015 opravljene na domu Alenke Bratušek, v državnozborskih prostorih takratne poslanske skupine ZaAB, na sedežu stranke ZaAB in v prostorih vlade. Tožilstvo pa je poleg ministrov vlade Alenke Bratušek, ki so sodelovali pri odločanju o listi kandidatov za evropskega komisarja, zaslišalo tudi kandidatko za komisarko Tanjo Fajon, nekdanjega evropskega komisarja Janeza Potočnika ter premierja Mira Cerarja in predsednika republike Boruta Pahorja. Slednja sta bila zaslišana predvsem v zvezi z več telefonskimi pogovori, ki sta jih imela s predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem, v katerih je Juncker izrazil željo in prosil za podporo, da bi Slovenija za evropsko komisarko predlagala Alenko Bratušek. Tožilstvo je zaslišanja prič končalo že pred slabim letom.

»Kriminalistične preiskave, ki so bile opravljene pri meni doma, na sedežu stranke, v državnem zboru in na vladi, sem takrat označila za pretirane in povsem nepotrebne. Zdaj se je izkazalo, da sem imela prav. In čeprav sem zatrjevala, da bi morala v mojem primeru odločitev tožilstva biti sprejeta prej, ker pri tem imenovanju ni bilo čisto nič spornega, sem po svoje vesela tudi, da si je tožilstvo za to, da je presodilo, da nisem zlorabila položaja, vzelo toliko časa – zadnja priča je bila zaslišana že pred skoraj letom dni. Po tako temeljiti preiskavi in po tako temeljiti proučitvi dejstev nihče ne more trditi, da odločitev tožilstva ni utemeljena. In tožilstvo je po vseh preiskavah in zaslišanjih presodilo, da položaja nisem zlorabila, kar tudi sama trdim že vse od začetka,« pravi poslanka in predsednica stranke Zavezništvo Alenka Bratušek.

Odločitev tožilstva je sicer že druga odločitev organov pregona in sodišč, ki dokazuje, da je postopek predlaganja kandidata za slovenskega evropskega komisarja potekal pravilno: že pred odločitvijo Specializiranega državnega tožilstva je upravno sodišče februarja 2016 razveljavilo ugotovitveni akt Komisije za preprečevanje korupcije. Razsodbo upravnega sodišča sta po pritožbi KPK potrdila tudi vrhovno in ustavno sodišče.

»Žalostno je, da v Sloveniji človeka lahko vsak oblati in okrivi, ko dokaže, da je pošten in da ni naredil nič narobe, pa nikjer nobenega opravičila. Škodo, ki sem jo utrpela ob medijskem in vsesplošnem pogromu, je nemogoče izmeriti. Dvomim tudi, da bo odločitev tožilstva dosegla vse tiste slovenske volivce, ki so si na podlagi kriminalističnih preiskav, postopanja predsednika KPK Borisa Štefaneca in medijskega poročanja že ustvarili mnenje, da sem koruptivna in nesposobna,« še dodaja Alenka Bratušek, ki je vesela, da je te zgodbe končno konec.

Uspeli smo, dvignili smo odmerni odstotek!


Marca 2018 smo v SAB predlagali povišanje odstotka za odmero pokojnin za 5 odstotnih točk in zdaj je to tudi uzakonjeno. Pokojnine bodo približno 10 odstotkov višje.

 

»Mi smo v pogajanjih zelo konstruktivni, ne odstopamo pa od dveh stvari: to so upokojenci in zdravstvo,« je sredi lanskega poletja povedala predsednica SAB Alenka Bratušek.

V imenu SAB je dosegla, da je v koalicijski pogodbi med drugim dogovorjeno tudi povišanje odstotka za odmero pokojnin. Od višine tega odstotka je odvisno, kolikšen delež plače delavci prejemajo kot upokojenci in s tem višina njihovih pokojnin.

 

Akcija ZA pokojnine

V SAB smo že marca 2018 pripravili predlog spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), v katerem smo predvideli povišanje odmernega odstotka za 5 odstotnih točk in s tem približno 10-odstnotno povišanje pokojnin.

Želeli smo ustaviti trend padanja vrednosti pokojnin v primerjavi z vrednostjo plač. »Leta 2000 je pokojnina znašala 68% vrednosti plače, leta 2013 pa 57%. In ta trend je treba obrniti,« je ob predstavitvi predloga povedala predsednica Alenka Bratušek.

V akciji, poimenovani ZA pokojnine, smo nato začeli zbirati podpise državljanov v podporo našemu predlogu. Postavili smo stojnice v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Novi Gorici, Velenju, Murski Soboti, Brežicah, Krškem, Slovenj Gradcu, Trbovljah, Kranju, Izoli, Portorožu, Postojni, na Jesenicah in na Ptuju ter v samo enem tednu zbrali več kot 5.000 podpisov podpore dvigu odmernega odstotka in izplačilu regresa upokojencem kot pred krizo.

Zaradi predčasnega odstopa takratnega predsednika vlade Mira Cerarja nato zakona nismo vložili v parlamentarno proceduro, smo pa dvig odmernega odstotka zapisali v naš volilni program in naš predlog odločno zagovarjali v času kampanje pred državnozborskimi volitvami. Naša obljuba državljanom je bila, da bomo pokojnine dvignili.

 

Dvig odmernega odstotka pogoj SAB za vstop v koalicijo

Iz preteklih izkušenj pri sestavljanju vlade smo vztrajali, da se dvig odstotka za odmero pokojnin in tudi regres upokojencev uredita dejansko takoj, saj smo že imeli pripravljeno zakonsko spremembo. V koalicijski pogodbi je zato na našo zahtevo in s strinjanjem naših koalicijskih partnerjev zapisano, da bomo višji odmerni odstotek uvedli že s 1. januarjem 2019.

Čeprav smo v SAB odločno vztrajali in se tudi z grožnjo izstopa iz vlade borili za spoštovanje dogovora iz koalicijske pogodbe, je Ministrstvo za delo spremembo zakona ZPIZ pripravilo šele konec leta 2019. Predvidelo pa je natančno to, kar smo zahtevali v SAB: na 63,5% povišan odstotek za odmero pokojnin za moške in ženske in dodatno povečanje odmernega odstotka za ženske z otroki.

A našega boja s tem še ni bilo konec. Ministrstvo je namreč med drugim predvidelo kar 6-letno prehodno obdobje za uveljavitev višjega odmernega odstotka za moške, kar je bilo za nas odločno predolgo.

Zato so poslanci SAB na čelu z vodjo poslanske skupine Mašo Kociper predlagali skrajšanje prehodnega obdobja na maksimalno 3 leta. Državnemu zboru smo v podporo naši izboljšavi predali tudi 5.139 podpisov državljanov, ki so v naši akciji ZA pokojnine podprli zvišanje odstotka za odmero pokojnin.

Naše dopolnilo sprememb zakona ni bil sprejeto. V SAB smo kljub vsemu ponosni in zadovoljni, saj je bila naša ključna zahteva iz koalicijske pogodbe uresničena. »Ko v SAB nekaj obljubimo, to tudi uresničimo. Odstotek za odmero pokojnin je vrsto let padal in pokojnine so na točki, ko mora zanje nekdo poskrbeti – povišanje odmernega odstotka je prvi korak,« pravi generalni sekretar SAB Jernej Pavlič.

Izsek koalicijske pogodbe. Zvišanje odmernega odstotka je v koalicijski pogodbi na pobudo SAB. To je bil pogoj SAB za vstop v vlado.

Poleg višjega odstotka za odmero pokojnin na 63,5% tako za moške kot za ženske je v spremenjeni zakonodaji predvideno tudi dodatno zvišanje odmernega odstotka za 1,36% za skrb za vsakega otroka, a za največ za tri otroke.

Tisti, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev in bodo še ostali zaposleni oziroma se bodo ponovno delovno aktivirali, bodo upravičeni do povečanja odmernega odstotka za dodatnih 1,5% za vsakih 6 mesecev dodatnega rednega dela in si bodo pokojnino lahko dvignili za največ 9%.

Poleg tega pa novela zakona uveljavlja tudi ugodneje urejeno možnost dela po upokojitvi. Po novem bodo ob rednem delu in ponovni oziroma nadaljnji vključenosti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje upokojenci prva tri leta nadaljnjega dela prejemali 40% pokojnine. Če bodo v delovno razmerje vključeni več kot tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev, pa le še 20% pokojnine, ki bi jim pripadala, če bi bili upokojeni.

Letni dodatek upokojencev v spremenjenem zakonu še ni urejen tako, kot smo predlagali v SAB in kot smo se dogovorili v koalicijski pogodbi – to nas v našem zavzemanju za upokojence še čaka.

 

Hvala vsem, ki nas podpirate, in še posebej hvala vsem, ki ste s svojimi podpisi podpore naši peticiji ZA pokojnine sodelovali pri dvigu pokojnin. To je uspeh, ki nam daje dodaten zagon za naprej!

Dr. Angelika Mlinar tudi uradno kandidatka SAB za ministrico SVRK

Izvršni odbor in svet stranke SAB sta potrdila kandidaturo dr. Angelike Mlinar za ministrico Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

»Življenjepis Angelike Mlinar govori o tem, da ima veliko izkušenj iz Bruslja in da ima v Bruslju tudi veliko povezav. Prepričani smo, da bo lahko s svojim znanjem in tudi povezavami naredila vse to, kar je za to ministrstvo potrebno. Poiskali smo najboljšo možno kandidatko, predsednik vlade bo danes tudi uradno dobil predlog SAB za ministrico,« je na tiskovni konferenci povedala predsednica SAB Alenka Bratušek.

Ovira, da bi dr. Mlinar postala ministrica, je, da nima slovenskega državljanstva. Je koroška Slovenka in ima avstrijsko državljanstvo.

»Osebno mi je nerodno za to zgodbo okrog državljanstva, ni pa to čisto moja krivda. Avstrijska zakonodaja na področju državljanstva je zelo stroga. Pred enim mesecem sem formalno zaprosila za dovoljenje, da lahko zaprosim tudi za slovensko državljanstvo, a postopek terja svoj čas,« je pojasnila dr. Mlinar.

»V veliko čast mi je, da sem danes tukaj pred vami kot kandidatka za mesto ministrice v slovenski vladi. To pa ni čast samo zame, ampak je to močen signal tudi narodni skupnosti koroških Slovencev, saj bi se prvič v zgodovini zgodilo, da bi bil pripadnik slovenske manjšine minister v slovenski vladi. To nam vsem v narodni skupnosti daje izredno moč. Tudi v vasi, kjer sem doraščala in kjer še živi moja mama, je to pomembna zgodba za celo vas – vsi se veselijo tega,« je povedala kandidatka za ministrico.

Zato je prejšnji teden zaprosila Slovenijo, naj ji podeli slovensko državljanstvo, čeprav ji Avstrija za to še ni dala dovoljenja.

»V SAB pričakujemo, da bo njena vloga pozitivno rešena in da bo državljanstvo hitro dobila,« je dodala predsednica SAB in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki po septembrskem odstopu dr. Iztoka Puriča začasno vodi tudi Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Začasni mandat se ji izteče 7. januarja 2020, v SAB pa smo prepričani, da bi postopek imenovanja nove ministrice lahko izvedli pravočasno.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala