Kdo je najbolj zadolžil Slovenijo? Odgovor je na dlani.

Znano je, da se bo na račun epidemije COVID-19 in ublažitve njenih posledic za gospodarstvo in državljane stanje javnih financ v Sloveniji občutno poslabšalo. Državni proračun bo namesto 500 milijonov evrov presežkov zabeležil primanjkljaj v višini 3 milijard 700 milijonov. To predstavlja približno 8,1 % BDP.

Na podlagi programa stabilnosti, ki ga je danes obravnaval parlamentarni odbor za finance, v letu 2020 ni pričakovati rezov v plače in socialne prejemke, saj se ti povečujejo in financirajo iz zadolževanja. Letos smo se že zadolžili za 3,5 milijarde, sledi še zadolžitev v višini 2,5 milijarde. To pomeni, da se bo javni dolg zvišal z zdajšnjih 66 % BDP na rekordnih 82,4 % BDP oziroma z 31 milijard na 37 milijard.

Odgovor na to, kdo je najbolj zadolžil Slovenijo, je torej jasen: Janez Janša!

V stranki SAB vemo, kako je, ko je treba reševati državo in ljudi. Leta 2013 smo Slovenijo namreč uspešno rešili in to brez posegov v pokojnine, plače in socialne prejemke. Bo tudi v času vlade Janeza Janše tako?

Za razliko od stranke SDS v SAB do enormne zadolžitve Slovenije ne bomo kritični, saj vemo, da je za reševanje države to enostavno treba narediti. Kdo bo pomagal ljudem, če ne država?

V SAB smo kritični do odnosa in drže stranke SDS, ki je v letih 2013 in 2014 v našo državo klicala trojko in vsak dan znova poudarjala, da je visok javni dolg za Slovenijo katastrofa. Takratni poslanec SDS Zvonko Černač je tako ob interpelaciji ministra za finance Uroša Čuferja konec leta 2013 dejal, da »se država še nikoli v zgodovini ni toliko zadolžila, kot se bo v letih 2014 in 2015 – za 12,3 milijarde evrov. Samo v letu 2014 se bo Slovenija zadolžila za nekaj manj kot 10 milijard. Pahor je bil vajenec za zadolževanje v primerjavi z Alenko Bratušek.«

Kritičen do zadolžitve je bil tudi Černačev poslanski kolega Jože Tanko. Po njegovi oceni leta 2014 je bilo zadolževanje ključen problem za mlade, ki bodo nosili ključno breme plačevanja dolgov. »Vlada Alenke Bratušek se zadolžuje trikrat hitreje, kot se je zadolževala najslabša, Pahorjeva vlada,« je poslanec Tanko izpostavil ob interpelaciji Čuferja v državnem zboru.

Dolg države bo v letu 2020 najvišji doslej, prav tako je primanjkljaj državnega proračuna zelo visok – ta bo, kot že rečeno, znašal 8,1 % BDP. Vse to v SAB lahko razumemo, saj je bilo za zajezitev širjenja okužbe nujno hitro in učinkovito sprejemanje ukrepov, ne moremo pa razumeti, da nam vlada v dokumentih, ki jih je pripravila, ni pojasnila, kako namerava to težko situacijo rešiti? Tako v programu stabilnosti ni napovedi za naslednja leta, v odloku o okviru za pripravo državnih proračunov za leti 2020 do 2022 pa so spremenili samo podatki za leto 2020, za naslednja leta pa podatkov enostavno ni.

Upravičeno se nam poraja vprašanje, po kateri poti bo šla Slovenija? Lahko pričakujemo ZUJF št. 2 in ponovno znižanje plač in pokojnin? Kaj bo z državo in gospodarstvom, če bomo še enkrat uvedli tako stroge omejevalne ukrepe za zajezitev epidemije?

Poziv vladi za pomoč prezrtim ranljivim skupinam

Izbruh novega koronavirusa SARS-CoV-2 nas je vse postavil na trdna tla in hkrati opomnil na pomen javnega zdravstva, ki je eden osnovnih temeljev za življenje in delovanje socialne države.

2. aprila sprejet t. i. prvi protikorona paket, namenjen blažitvi posledic epidemije novega koronavirusa, je težak kar 3 milijarde evrov. Z ukrepi je vlada na pomoč priskočila predvsem gospodarstvu in pokazala, da želi ohraniti tako podjetja kot delovna mesta, hkrati pa so pomoči države deležni tudi samozaposleni in nekatere druge ranljive skupine prebivalstva.

V stranki SAB ukrepe vlade pozdravljamo in smo hkrati v pričakovanju novih – ob hitrem sprejemu prvega protikorona paketa je namreč vrsta ranljivih skupin iz zakonskega svežnja izpadla. Prav zato smo na vlado naslovili pismo, s katerim jo želimo opozoriti na prezrte skupine, ki do pomoči države za zdaj niso upravičene.

Ena teh skupin so samozaposleni starši, ki skladno z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih delo opravljajo v skrajšanem delovnem času – ker jim razliko prispevkov do polnega delovnega časa krije država, so zavarovani na dveh zavarovalnih podlagah (po 15. členu ZPIZ–2 in četrtem odstavku 19. člena ZPIZ–2). Sprejeti ukrepi za ublažitev posledic epidemije COVID–19 pa pomoč v obliki odloga prispevkov, odpisa prispevkov ali mesečnega temeljnega dohodka nudijo samo tistim samozaposlenim, ki so v zavarovanje vključeni na podlagi opravljanja dejavnosti in niso sočasno vključeni v zavarovanje tudi na kateri drugi podlagi. Tako samozaposleni starši, ki delajo skrajšani delovni čas, iz možnosti prejema pomoči izpadejo. To se nam ne zdi prav, zato predlagamo, da se v nov zakonski sveženj vključi tudi to skupino prebivalcev.

Prav tako so se v težavah znašli tisti starši (predvsem ženske), ki so v letu 2019 koristili porodniški dopust in v omenjenem letu ne morejo izkazati prihodkov. Slednji namreč ne bodo mogli prikazati upada prihodkov v skladu s 37. členom sprejetega »megazakona«, zato bi morali vso morebitno prejeto pomoč vrniti.

Podobno velja tudi za starše, ki zaradi bolezni in posledične nege mlajših otrok pogosto koristijo bolniško odsotnost. Njihovi mesečni prihodki so lahko zelo različni in se spreminjajo iz meseca v mesec.

Nikakor ne moremo zaobiti niti skupine, ki jo je koronavirus najbolj prizadel, in to so upokojenci. Ukrep omejitve nakupov na zgolj dve uri v dopoldanskem času in zadnjo uro v popoldanskem času namreč tej skupini povzroča nemalo težav. Zato predlagamo, da vlada še enkrat razmisli o nujnosti tega ukrepa. Dobili smo namreč informacije s strani trgovcev, da so prav ure, namenjene za nakupe upokojencev, najbolj intenzivne in naporne v delovnem času, saj so upokojenci številčno zelo velika skupina.

Prav tako so nas upokojenci opozorili na posamezne primere slabega ravnanja s strani varnostnikov. Sprejeti ukrepi za to šibko in ranljivo skupino prebivalstva povzročajo dodaten stres na terenu, zato vlado pozivamo k vnovični evalvaciji nakupovanja v odrejenih časovnih blokih.
Hkrati v SAB opozarjamo še na dve stvari, ki smo ju tekom zakonodajnega postopka prvega protikorona megazakona predlagali že v obliki dopolnil, a žal nista dobila zadostne podpore. To sta parlamentarni nadzor in 30 % znižanje plač za vodilne kadre v državnih podjetjih.

1. Predlagamo, da se za vsa dodeljena in porabljena sredstva za blažitev posledic epidemije ustanovi poseben parlamentarni nadzor.

Že zdaj se v javnosti pojavljajo ugibanja o t. i. »kriznih dobičkarjih«, ki se danes ukvarjajo z dobavo zdravstvene opreme, pred epidemijo pa s povsem drugimi stvarmi. Pojavljajo se ugibanja, da posle dobivajo samo tisti, ki so blizu vladi. Vse te špekulacije bi lahko s posebnim parlamentarnim nadzorom preprečili oziroma jih ugotovili in sankcionirali. Dodajamo, da imamo iz migrantske krize leta 2015 zelo slabe izkušnje, in sicer glede nakupa žične in panelne ograje. Še danes se s tem ukvarjata tožilstvo in policija, zato ne želimo, da se ta zgodba letos ponovi.

2. Predlagamo, da tako kot ministri in ostali funkcionarji na državni ravni, tudi vodilni kadri državnih podjetij nosijo breme krize.

Namreč sprejeti megazakon poudarja načelo solidarnosti in družbene odgovornosti in tam jasno določa, da so tudi ti kadri pri spoštovanju ukrepov za zajezitev virusa za zgled prebivalstvu. Zato ocenjujemo, da morajo ti kadri svoje plače prav tako znižati za 30 %.

V SAB opozarjamo, da so bili nekateri sprejeti vladni ukrepi nedodelani in premalo premišljeni (to dokazujejo popravki, ki jih vlada sprejema), predvsem pa neusklajeni s stroko. V SAB se nam takšno ravnanje zdi nedopustno, zato si želimo, da prihodnje najbolj nujne ukrepe vlada uskladi s stroko. Le tako bomo lahko zaupali, da so vsi omejevalni ukrepi smiselni in razumni.

Pričakujemo, da nas bo vlada v kratkem seznanila tudi z analizo in rezultati že sprejetih ukrepov in predlogi prihodnjih ukrepov. V ta namen je naša predsednica Janeza Janšo pozvala k sklicu sestanka predsednic in predsednikov vseh parlamentarnih strank.

Upamo, da bodo naše pobude in predlogi v čim večji meri naleteli na posluh in plodna tla.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala