Kandidatka SAB za novo ministrico SVRK bo dr. Angelika Mlinar

Potem ko je minister Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) dr. Iztok Purič 20. septembra 2019 odstopil, smo v SAB napovedali, da bomo kandidata za novega vodjo tega pomembnega resorja predlagali po sprejetju državnih proračunov za leti 2020 in 2021. Ministrovanje na SVRK je takrat začasno prevzela predsednica SAB in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Vodstvo stranke SAB se je že kmalu zatem odločilo, da bo kandidatka za ministrico brez listnice, pristojne za razvoj, strateške projekte in kohezijo, koroška Slovenka dr. Angelika Mlinar, ki je bila na preteklih evropskih volitvah tudi kandidatka SAB za evropsko poslanko, je na novinarski konferenci povedala Alenka Bratušek.

Dr. Angelika Mlinar ima bogate politične izkušnje. Bila je poslanka avstrijskega parlamenta in ena najbolj prepoznavnih in najbolj dejavnih evropskih poslank prejšnjega sklica evropskega parlamenta. Kot podpredsednica evropske liberalne stranke ALDE je bila po dejavnosti v Evropskem parlamentu uvrščena na 42. mesto med 750 poslanci. Poleg tega je kot pravnica sodelovala tudi v procesu priključevanja Slovenije Evropski uniji in zaradi vsega naštetega zelo dobro pozna delovanje evropskih in slovenskih institucij.

»Angelika Mlinar pozna delovanje Evropske unije, zna odpirati vrata na bruseljskih hodnikih in prepričani smo, da bi bila velika dodana vrednost Slovenije pri pogajanjih o sredstvih, ki jih bo naša država prejela v novi finančni perspektivi, in velika dodana vrednost za vlado, v kateri je tudi SAB. Prepričani smo, da bi Angelika Mlinar s svojimi izkušnjami, znanjem, poznanstvi in povezavami v Bruslju lahko veliko naredila za Slovenijo. O njeni kandidaturi za ministrico SVRK smo se hitro uskladili in je navdušena nad tem, da bi lahko Sloveniji pomagala.«

Bratušek je še dodala, da je za SAB pomembno tudi, da imajo ministri slovenske vlade slovensko državljanstvo, čeprav nekateri pravniki pravijo, da to za prevzem ministrskega položaja ni nujno. »Angelika Mlinar izpolnjuje vse pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva, ga pa trenutno še pridobiva.«


Izredna uskladitev pokojnin: »Mleko, kruh in elektrika se za vse upokojence podražijo enako.«

Predsednica SAB je na tiskovni konferenci podrobneje pojasnila tudi predlog SAB, da bi izredno uskladitev vrednosti pokojnin z rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2020 vsi upokojenci prejeli v enakem znesku.

Tudi v SAB se strinjamo, da je redno usklajevanje namenjeno ohranjanju realne vrednosti pokojnine in tudi ohranitvi razmerij med pokojninami glede na to, koliko je kdo vplačeval v pokojninsko blagajno. Izredno usklajevanje pokojnin pa je nekaj izrednega. Za to se odločimo, ko gre državi dobro, ker imamo tako gospodarsko rast in si to lahko privoščimo. Zato je naš predlog, da vsi upokojenci ob izredni uskladitvi pokojnin v letu 2020 prejmejo enak znesek, saj se kruh, mleko, elektrika in drugo podraži za vse enako, je povedala Alenka Bratušek.

V SAB predlagamo, da bi vsak upokojenec zaradi dogovorjene 1-odstotne izredne uskladitve pokojnin v letu 2020 prejel 6,5 evra na mesec več, kar je 1 odstotek trenutne povprečne starostne pokojnine. Tisti z višjimi pokojninami od povprečne bi tako prejeli nižjo vrednost, kot bi jo ob relativni uskladitvi, tisti s pokojnino nižjo od povprečne, pa več.

»Poslanci državnega zbora bodo imeli zadnjo besedo in bodo naš predlog potrdili ali zavrnili. Upokojenci pa bodo v vsakem primeru deležni izredne uskladitve, saj verjamem, da bo gospodarska rast vsaj 2,5-odstotna, kar je pogoj za izredno uskladitev. V SAB smo se maksimalno potrudili, da bi bila sredstva pravično porazdeljena med vse upokojence. In pravično je, da so pri izrednih uskladitvah pokojnin vsi upokojenci nagrajeni enako – ne nekdo z 240 evri, drugi pa niti ne s 30 evri,« je še povedala Bratušek.

Naredimo korak naprej! Državljani naj povedo, ali naj država financira tudi zasebne osnovne šole

Novice

Več kot 5 let je minilo od odločitve ustavnega sodišča, da je zakonsko določeno 85-odstotno državno financiranje zasebnih osnovnih šol protiustavno. Od takrat poteka vroča politična razprava o višini državnega financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavne programe.

Stališče naše stranke je jasno: za SAB je v ustavi že sedaj dovolj jasno zapisano, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole.

Druge stranke se s tem ne strinjajo. Kot se je izkazalo že pri neuspelem poskusu spremembe ustave, ki smo jo sopredlagali v prejšnjem mandatu, in ob nedavnem padcu predloga spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je predlagalo Ministrstvo za izobraževanje, političnega kompromisa ni možno doseči.

V SAB želimo tudi pri tem pomembnem vprašanju končno narediti korak naprej.

Nasprotujemo predlogom nekaterih, naj o rešitvi odloči kar ustavno sodišče, saj o tako pomembnem družbenem vprašanju ne more odločati 5 ali 9 ustavnih sodnikov. Zato bomo predlagali razpis predhodnega posvetovalnega referenduma, na katerem naj usmeritev, kako naj bo v Sloveniji urejeno financiranje izobraževanja, odločijo državljani. Če referendum bo, bi želeli državljanom zastaviti naslednje vprašanje: »Ali se strinjate, da se v ustavi jasno zapiše, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole?«

Država že danes vsem otrokom, tudi tistim, ki jih starši nato vpišejo v zasebne šole, nudi prosto mesto v javni osnovni šoli. Za zagotavljanje te ustavne pravice zasebnih šol ne potrebuje.

»Vsakega otroka v naši državi čaka prosto mesto v javni šoli, v urejeni zgradbi, v topli učilnici, z učiteljico, učnimi pripomočki, vse plačano iz javnih sredstev. Kršitev ustave bi se po našem mnenju dogajala, če kateri od slovenskih otrok ne bi imel možnosti brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja. Tega ni, javne šole imajo dovolj prostora. Pravice staršev do izbire, da otroka vpišejo v zasebno osnovno šolo, pa tudi ni mogoče enačiti s pravico do državnega financiranja zasebnih osnovnih šol. Tisti, ki želijo za svojega otroka nekaj drugačnega – drugačne pedagoške metode, versko vzgojo in podobno –, to lahko dobijo, a morajo za to tudi plačati,« je na novinarski konferenci o pobudi za razpis posvetovalnega referenduma povedala podpredsednica stranke in vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper.

»Ljudje nam pišejo, da ne pristajajo na to, da morajo oni, ki iz svojega žepa že financirajo javno šolstvo, financirati tudi tiste, ki želijo v zasebne šole,« je poudarila.

A če se o tem pomembnem vprašanju ne morejo dogovoriti poslanci, morajo ta gordijski vozel presekati volivci, smo prepričani v SAB. »Slovenski pravni red za take primere predvideva izvedbo posvetovalnega referenduma. V SAB bomo predlagali razpis posvetovalnega referenduma za spremembo ustave tako, da bo v njej povsem jasno pisalo, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole,« je pojasnila Kociper.

Razpis posvetovalnega referenduma lahko predlaga vsak poslanec državnega zbora, običajno pa ga nato preostali poslanci ne podprejo. Zato smo se v SAB odločili, da še pred predlaganjem razpisa referenduma zberemo podpise podpore za njegovo izvedbo.

S podobnimi akcijami #ZApokojnine, na katerih smo zbrali več kot 11.000 podpisov podpore za izplačilo regresa vsem upokojencem in dvig odstotka za odmero pokojnin, smo že dosegli preboj: v letu 2017 je bil regres izplačan vsem upokojencem, kar se sicer ne bi zgodilo; dvig odmernega odstotka pa je na našo pobudo zapisan v koalicijski pogodbi in bo v kratkem tudi povišan na 63,5%. Podpisi podpore za ohranitev kakovostnega in vsem dostopnega javnega šolstva, ki jih bomo zbrali na stojnicah po Sloveniji, bodo podoben pritisk na druge poslance državnega zbora, naj glasujejo za razpis posvetovalnega referenduma.

»Financiranje šolstva je za državo in državljane izjemno pomembna tema, je tema, ki sproža burne odzive, zato mislimo, da se bodo pod naš predlog ljudje množično podpisovali. Odločitev ljudi na referendumu pa bo dala političnim strankam jasen znak, kako naj odločajo pri spremembi ustave, ki jo bomo lahko enakomisleče politične stranke predlagale naknadno,« je še povedala Maša Kociper.

Z zbiranjem podpisov podpore bomo predvidoma začeli v soboto, 28. 9. 2019, v Ljubljani in kasneje nadaljevali še drugod po državi.

 

Dan državnosti: Bodite ponosni na našo državo

Novice

Zapis predsednice SAB Alenke Bratušek ob Dnevu državnosti

Pred približno dvema tednoma sem v vlogi podpredsednice vlade in ministrice za infrastrukturo Republike Slovenije obiskala Ljudsko republiko Kitajsko.

Srečala sem se s podpredsednikom kitajske vlade, s kitajskim ministrom za promet, s podpredsednikom Kitajske ljudske politične konference in drugimi. Gostitelji so nam pripravili tudi poseben program, da smo na poti od enega srečanja do drugega na hitro spoznali kitajsko kulturo.

Kitajska ima okrog 1,4 milijarde prebivalcev, Slovenija jih ima 700-krat manj. Kitajska se razprostira na površini okrog 9,6 milijona kvadratnih kilometrov, Slovenija na okrog 20 tisoč, torej 480-krat manj. Kitajski bruto družbeni proizvod predstavlja skoraj 20 odstotkov svetovnega gospodarstva, slovenski prispevek je nižji od 0,1 odstotka, torej več kot 200-krat manjši.

A ne glede na to, da je Kitajska v primerjavi s Slovenijo v vseh pogledih gromozanska, nam tega gostitelji niso dali čutiti niti enkrat. Sprejeli so nas z enakim spoštovanjem, kot sprejmejo voditelje drugih veliko večjih in starejših suverenih držav. In če sem res iskrena: celo tako zelo so poskrbeli za nas in naše potovanje med sestanki, da smo se kot predstavniki Slovenije, v kateri vedno znova poudarjamo našo majhnost in majhen vpliv, zaradi povsem običajno izkazanega spoštovanja počutili kar malo nelagodno.

Seveda je prav, da smo realni in prizemljeni, ko ocenjujemo vpliv Slovenije v mednarodni skupnosti. Prav pa je tudi, da se zavedamo, da je Slovenija ne glede na vse suverena država, da so naši interesi enako pomembni kot interesi drugih držav in da ni prav nobenega razloga, da bi se zato, ker smo v primerjavi z drugimi pač manjši, počutili nelagodno. To so nam Kitajci učinkovito pokazali.

Ob prazniku naše države vam prenašam spoštovanje, ki smo ga kot predstavniki Republike Slovenije bili deležni na Kitajskem, in vam želim, da ste na našo državo ponosni. Vse seveda še ni optimalno, a smo v tem povsem podobni drugim državam.

 

 

Glasujte za SAB in dr. Angeliko Mlinar

Novice

Štirje tedni kampanje pred evropskimi volitvami so za nami in bila je uspešna.

»Danes smo naredili še zadnjo potezo – gospodinjstva po Sloveniji so danes v nabiralnike prejela našo zgibanko, v kateri so naštete naše prioritete in jasno pojasnjeno tudi, zakaj je dr. Angelika Mlinar najboljša kandidatka za Slovenijo,« je na prireditvi ob zaključku kampanje povedala predsednica stranke SAB mag. Alenka Bratušek.

Stranka SAB je odločno za ohranitev Evropske unije in povezovanja držav, saj je Slovenija prav zaradi članstva v EU izjemno napredovala. Ohraniti moramo odprte notranje meje, prost pretok blaga in storitev in nemoten dostop do enotnega evropskega trga.

Treba pa se je boriti za to, da bo Slovenija v Bruslju tudi bolj upoštevana. »Angelika Mlinar je ena najbolj dejavnih in najvidnejših evroposlank. Z njenimi izkušnjami bo lahko za Slovenijo in naš vpliv v EU veliko naredila,« je še povedala Bratušek.

Naša glavna kandidatka za evropsko poslanko dr. Angelika Mlinar je ob zaključku kampanje poudarila, da je izjemno počaščena in hvaležna, da je kandidatka stranke SAB:

»Ta vaša poteza, ko ste mene kot koroško Slovenko povabili za nosilko liste, je izjemno pogumna in izjemna evropska poteza. To je bila moja najboljša kampanja doslej, nagovorili in prepričali smo ogromno ljudi. Dejstvo pa je, da volitve odločijo tisti, ki tudi grejo volit. In zato pozivam vse, da greste na volitve, saj so izredno pomembne. Gre za to, ali bo EU ostala, kar je in se na tem razvijala naprej v smer, ko bo tudi Slovenija še naprej rasla, ali pa se bomo po nedelji zbudili ogorčeni kot po brexitu, ker bodo zmagale skrajnodesničarske stranke Orbana, Salvinija in Stracheja, ki hočejo Evropsko unijo uničiti, in ki dejansko nimajo nobene rešitve za noben izziv.«

V stranki SAB poudarjamo tudi, da se moramo za EU boriti tudi zato, da bi ohranili evropska sredstva. »Prek 15.000 projektov smo izvedli z evropskimi sredstvi in vsaka občina ima izveden vsaj en uspešen projekt. Ti projekti so Sloveniji prinesli boljše življenje. Evropska sredstva in kohezijska politika so prav zato, da dvignemo vse tiste dele, kjer statistično razvojno zaostajamo,« je povedal minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo dr. Iztok Purič. Ob tem je poudaril, da Slovenija sicer pri črpanju ni odlična, a da je prijavljanje projektov za evropska sredstva dobro in imamo zagotovljenih že prek polovice sredstev, ki so nam bila v tej finančni perspektivi dodeljena. Treba pa bo ta sredstva seveda dobiti nazaj v proračun in za to imamo še štiri leta časa in bomo dosegli tudi to.

»Dosegli pa bomo svoje cilje v Evropski uniji tudi z Angeliko Mlinar. Pred mnogimi leti sem imel priložnost spoznati koroške Slovence in njihovo pripadnost. Skozi pogovore, ki sem jih imel z Angeliko, sem se tega spomnil. Slovenci se ne zavedamo tega naboja, ki ga koroški Slovenci imajo – in prepričan sem, da bo s to vnemo naša kandidatka lahko zares premikala meje,« je zaključil minister Purič.

Zahteva SAB in naše glavne kandidatke je, da se okrepi nadzor na zunanjih mejah EU, notranje meje med državami članicami pa morajo ostati odprte – tako smo v kampanji tudi odločno nasprotovali odločitvi Avstrije, da bo še naprej izvajala nadzor na meji s Slovenijo. »Avstrijci imajo to mejo samo s Slovenijo, na meji z Italijo pa ne. In to so ti dvojni standardi, za katere želim, da se bodo po volitvah spremenili. Angelika Mlinar se bo za to borila,« je v svojem nastopu poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik.

»Za Slovence je velika pridobitev, da imamo prost pretok znanja, ljudi, kapitala in kulture. Poudariti pa je treba tudi, da je bila EU utemeljena po drugi svetovni vojni na vrednotah narodnoosvobodilnega boja in zato, da se grozote te vojne ne bi nikoli več ponovile. Te vrednote so tudi vrednote stranke SAB in iskreno upam, da skrajna desnica, ki znižuje vrednost teh vrednot, na evropskih volitvah ne bo uspela,« je še povedal minister Česnik in vse pozval, naj se volitev udeležijo. »Pritoževati se po volitvah nima smisla, če nisi šel volit. Jaz bom podprl Angeliko Mlinar in listo SAB pod številko 14.«

Način, kako smo v SAB predstavljali naše prednosti pred drugimi levosredinskimi strankami, je na zaključnem dogodku kampanje v Maxi klubu predstavil generalni sekretar stranke in vodja kampanje Jernej Pavlič. Zahvalil se je celotni ekipi in vsem, ki so pomagali po terenu po vsej Sloveniji. »Bili smo uspešni, nastopi Angelike Mlinar so bili dobri in zdaj morajo izbrati tudi volivci. Na evropskem prvenstvu v košarki smo v prvo peterko dali Dončića in Dragiča, ne predstavljam si, da bi dali v ekipo amaterje. In zato smo mi kot glavno kandidatko SAB dali dr. Angeliko Mlinar. Tudi v Bruslju morajo za našo državo igrati najboljši, ki se bodo zavzemali tudi za varno bodočnost Slovenije z vsemi pridobitvami Evropske unije.«

»Moč naše liste pa ni samo Angelika Mlinar, ampak tudi to, da so naši kandidati iz vse Slovenije,« je poudarila predsednica Alenka Bratušek. »Mag. Andrej Rajh je s Štajerske, Olga Belec iz Prekmurja, Đorđe Berak iz osrednje Slovenije, Nina Mauhler s Koroške, Andrej Šušmelj s Primorske, Jernej Pavlič z Gorenjske, no, Angelika Mlinar pa je iz Bruslja.«

Ljudje vejo, da v stranki SAB delamo dobro, da naše delo daje rezultate, večkrat smo to že pokazali in dokazali. In to, da zna, da dela dobro in da ima rezultate, je dokazala tudi Angelika Mlinar – in tako bo tudi naprej, je še povedala predsednica SAB Alenka Bratušek in v skladu s sloganom naše kampanje #zahtevajmoVEČ volivce pozvala, naj se udeležijo volitev, glasujejo za stranko SAB in »skupaj ne samo zahtevajmo, ampak tudi naredimo več za našo državo«.

Preberite še:

Glavna kandidatka SAB za evropsko poslanko je dr. Angelika Mlinar

Glavna kandidatka SAB za evropsko poslanko je dr. Angelika Mlinar

Novice

Izvršni odbor SAB je danes potrdil listo kandidatk in kandidatov SAB za evropske poslanke in poslance. Nosilka liste bo izkušena političarka in ena najprepoznavnejših evropskih poslank sedanjega sklica Evropskega parlamenta dr. Angelika Mlinar.

»Letošnje EU-volitve bodo najpomembnejše doslej. Stranke moramo zato predlagati kandidate, ki bodo kos tem burnim časom v Evropi in Sloveniji,« je predsednica stranke Alenka Bratušek povedala na predstavitvi liste kandidatov.

V stranki SAB smo svojo nalogo naredili. Imamo močno listo kandidatov, predvsem pa imamo močno nosilko liste, ki bo ljudi prepričala z znanjem, izkušnjami in človečnostjo.

»Naša nosilka liste je ženska, na katero smo Slovenci izjemno ponosi. Je ženska, ki je ob izvolitvi v avstrijski državni zbor prisegla v slovenščini in že pred tem za slovenski narod in jezik naredila ogromno. Je koroška Slovenka, ki je po doktoratu iz mednarodnega prava pet let delala za slovensko delegacijo Evropske komisije v Sloveniji in zelo dobro pozna delovanje evropskih in slovenskih institucij. Naša kandidatka je ena najvidnejših in najdejavnejših evropskih poslank. Orodje za merjenje dejavnosti evropskih poslancev jo uvršča na 42. mesto od 750-ih. Preteklih pet let je bila podpredsednica evropske liberalne stranke ALDE, četrte največje politične skupine v Evropskem parlamentu, in bo lahko s svojo prepoznavnostjo in poznanstvi pomagala uveljaviti naš prav Evropi in se boriti za mir in za demokratično Evropsko unijo. Zato sem ponosna, da je kandidatka SAB za evropsko poslanko ženska, ki smo jo že pred petimi leti oklicali za ‘deveto slovensko evroposlanko’, Angelika Mlinar,« je povedala predsednica Alenka Bratušek.

Angelika Mlinar je pojasnila, da se je za kandidaturo odločila zato, ker »moramo v teh zahtevnih časih tisti, ki smo si lahko doslej nabrali izkušnje v politiki in politične veščine, sprejeti odgovornost in jih uporabiti za dobro ljudi, za boljšo Evropo. V naslednjem mandatu Evropskega parlamenta časa za učenje ne bo«.

Poudarila je, da so pravi odgovor tistim, ki kot rešitev za sodobne izzive predlagajo razdrtje Evropske unije, lahko samo izkušeni politiki, ki so se doslej izkazali s pokončno držo in z odločnim bojem za pravice in pravičnost.

»Ko sem leta 2013 na veliko presenečenje vseh postala poslanka avstrijskega državnega zbora in tako prva ženska predstavnica slovenske manjšine v avstrijskem parlamentu v zgodovini, sem zaprisegla v slovenskem jeziku. Vsak svoj nagovor v parlamentu sem začela s »spoštovani dame in gospodje« in zaključila s »hvala lepa«.

Čeprav je to razvita država, čeprav je bila ob moji izvolitvi v nacionalni parlament še veliko bolj svobodomiselna kot danes, sem že takrat in vsakič znova dobila v obraz zmrdovanje nekaterih poslancev, ki jim slovenščina v »njihovem« parlamentu ni bila pogodu. Pa je bilo vse, kar sem naredila, to, da sem jih lepo pozdravila v svojem maternem jeziku.

Ker je to bila moja pravica, sem vztrajala. Tudi zaradi dogajanja v sosednjih državah pa vem, da je zdaj resnično čas, da se enako odločno postavimo v bran drugim pravicam in aktivno obsojamo krivice,« je med razlogi, zakaj se je še odločila kandidirati povedala Mlinar.

Poudarila je, da verjame, da so volivci, ki so ji pred petimi leti dali svoj glas in jo poslali v Bruselj, ponosni na to, kako jih je predstavljala v Evropskem parlamentu, ko se je borila za pravice in enakopravnost žensk, za solidarnost in pravičnost in za demokratično Evropo, in bi ji zato ponovno namenili svoj glas: »A odločila sem se drugače. Vse svoje izkušnje, znanje in prepoznavnost zdaj ponujam Slovenkam in Slovencem in Sloveniji.«

V stranki SAB smo za ohranitev povezovanja evropskih držav tudi zato, ker so izzivi pred Evropo in svetom taki, da jih posamezne države same niso zmožne rešiti. Nujno je sodelovanje, morajo pa biti odločitve tehtne.

Zato smo poskrbeli, da so kandidati na naši listi izkušeni, da so že dejavno vključeni v izboljševanje naše družbe in tudi sami privrženi ideji povezovanja, pravičnosti in spoštovanja človekovih pravic.

»Naši kandidati so iz vseh koncev Slovenije, ena kandidatka ima visokošolsko izobrazbo, pet je vsaj univerzitetno izobraženih, eden je magister, nosilka liste pa ima doktorski naziv. Povprečna starost kandidatov pa je 44 let,« je povedala Alenka Bratušek.

Na listi so poleg Angelike Mlinar še: Jernej Pavlič, Olga Belec, mag. Andrej Rajh, Đorđe Berak, Mateja Zupan, Andrej Šušmelj in Nina Mauhler.

Spoznajte naše kandidate v spodnjih kratkih opisih:

Dr. Angelika Mlinar

Dr. Angelika Mlinar, rojena leta 1970 v Stari vasi na avstrijskem Koroškem, je leta 1993 diplomirala iz prava na univerzi v Salzburgu in leta 1995 pridobila tudi naziv magistrice prava (LL.M.) na Univerzi v Washingtonu. Leta 1996 je na Univerzi v Salzburgu z doktorsko nalogo »Pravice žensk kot človekove pravice« pridobila tudi naziv doktorice prava.

Po doktoratu je najprej bila pripravnica v Evropskem parlamentu v Bruslju, in sicer v pisarni avstrijskega evropskega poslanca dr. Friedhelma Frishenschlagerja, med leti 2000 in 2005 pa vodja projektov s področja pravosodja in notranjih zadev pri delegaciji Evropske komisije v Sloveniji.

Leta 2005 je v Sloveniji ustanovila podjetje Angelski keksi in ga vodila pet let, dokler se ni povsem posvetila politiki.

Najprej je v letu 2008 vodila kampanjo koroškega kandidata stranke Liberalni forum Rudija Vouka pred avstrijskimi parlamentarnimi volitvami, nato pa v letu 2009 delala kot generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev, organizacije, ki predstavlja politične, gospodarske in kulturne pravice in interese koroških Slovencev.

Leta 2010 je prevzela vodenje Liberalnega foruma in ga po zahtevnih pogajanjih združila s stranko Neos, ki je nato leta 2013 zaradi njenih dobrih političnih nastopov in proti vsem pričakovanjem postala parlamentarna stranka, Angelika Mlinar pa poslanka in s tem prva ženska predstavnica slovenske manjšine v avstrijskem državnem zboru.

Že naslednje leto, leta 2014, je bila izvoljena za evropsko poslanko. Ker je koroška Slovenka, so jo slovenski mediji takrat oklicali za »deveto slovensko evroposlanko«.

V Evropskem parlamentu deluje v skupini Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo – ALDE, do novembra 2018 je bila tudi podpredsednica stranke ALDE.

Je članica treh odborov Evropskega parlamenta: Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za pravice žensk in enakost spolov, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Njen moto je Periklejeva misel: »Za srečo potrebuješ svobodo, za svobodo potrebuješ pogum.« Deluje proti vsem neupravičenim zatiranjem in omejevanjem temeljnih pravic.

Orodje za merjenje dejavnosti poslancev Evropskega parlamenta “MEP ranking” Angeliko Mlinar trenutno uvršča na 42. mesto med 750 evropskimi poslanci.

 

Jernej Pavlič

Jernej Pavlič, rojen leta 1984 na Jesenicah, je diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in na isti fakulteti leta 2009 pridobil tudi naziv magistra poslovnih ved.

Po pripravništvu za področje prodaje za vzhodno Evropo v Krki se je odločil za samostojno podjetniško pot in se kmalu zatem tudi vključil v politiko.

V stranki Pozitivna Slovenija je leta 2012 predsedoval podmladku stranke. Med aprilom 2013 in septembrom 2014 je bil vodja kabineta predsednice vlade Alenke Bratušek in tako pomemben del ekipe, ki je z odločnim ukrepanjem Slovenija rešila pred intervencijo trojke.

Od ustanovitve stranke SAB je njen generalni sekretar, bil je tudi sekretar Poslanske skupine SAB in je trenutno vodja kabineta ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek.

 

Olga Belec

Olga Belec, rojena 1968 v Murski Soboti, je diplomirala na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Petindvajset let je uspešno delovala v gospodarstvu, od leta 2000 je ves čas delovala na vodstvenih položajih. Je uspešna menedžerka na področjih turizma, hotelirstva in gostinstva. Opravljala je naloge generalne direktorice, ekonomistke, komercialistke, kadrovnice, finančnice in prodajnice. Ukvarjala se je tudi z marketingom in javnim nastopanjem. Od leta 2013 do 2018 je uspešno vodila lastno podjetje s 50 zaposlenimi.  

Pri svojem delu v gospodarstvu je sodelovala s pobratenimi občinami v drugih državah in prihajala v stik s podjetniki iz sveta in Evrope.

Med drugim je bila članica upravnega odbora Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije in Odbora za turizem pri Pomurski gospodarski zbornici Murska Sobota. Leta 2013 je bila izbrana za Pomurko meseca.

Od oktobra 2018 je državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

Mag. Andrej Rajh

Mag. Andrej Rajh, rojen 1979 v Mariboru, je leta 2004 diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru in na isti fakulteti leta 2016 pridobil tudi znanstveni naziv magister znanosti s področja gradbeništva.

Od leta 2004 do leta 2010 je bil projektant, odgovorni projektant in odgovorni vodja projektov v podjetju IBE, od leta 2010 do 2018 pa odgovorni projektant in vodja projektov v podjetju HSE Invest. Deluje kot zunanji strokovnjak Evropske komisije, je ocenjevalec razvojnih programov in vabljeni govorec razvijajoče se Evropske obrambne agencije.

Na državnozborskih volitvah leta 2018 je bil na listi stranke SAB v Mariboru izvoljen za poslanca. Je podpredsednik parlamentarnega Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, in član odborov za obrambo, za zadeve Evropske unije in za zunanjo politiko.

 

Đorđe Berak

Đorđe Berak, rojen 1976 v Sarajevu, je akademski glasbenik in profesor violine. Leta 2000 je diplomiral na Akademiji za glasbo v Sarajevu, že med študijem pa bil prvi violinist Sarajevske filharmonije in prvi violinist orkestra SNG Opere in baleta Ljubljana.

Od leta 2000 opravlja delo učitelja violine, viole in komorne igre na glasbenih šolah v Ljubljani, na Vrhniki in na Ravnah na Koroškem. Poleg tega opravlja tudi mentorske naloge in od leta 2016 dirigira Simfoničnemu orkestru Koroški simfoniki, ki ga je ustanovil. Redno je sodeloval tudi v Simfoničnem orkestru RTV Slovenije.

Je član izvršnega odbora Mestnega odbora SAB Ljubljana.

 

Mateja Zupan

Mateja Zupan, rojena 1985 v Brežicah, je na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru diplomirala na visokošolskem programu inženirstva cestnega prometa.

Zaposlena je v gradbeništvu in opravlja operativne naloge na gradbiščih.

Je tudi članica upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško.

Aktivna je v lokalni politiki, je podpredsednica stranke ROK, ki deluje v Posavju.

 

Andrej Šušmelj

Andrej Šušmelj, rojen leta 1965 v Šempetru pri Gorici, je leta 1991 diplomiral na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Od leta 1993 je profesor biologije na Gimnaziji Nova Gorica, pred tem je dve leti opravljal delo komercialista mednarodne trgovine v podjetju Primex.

Poleg učiteljskega poklica je od leta 1994 tudi voditelj radijskih oddaj na novogoriškem Radiu Robin.

Na listi stranke SAB je na državnozborskih volitvah dobil veliko podporo volivcev in bil po odstotku zbranih glasov v svojem volilnem okraju med kandidati SAB na drugem mestu v volilni enoti Postojna.

Zato je ob imenovanju poslanca Marka Bandellija za ministra postal poslanec državnega zbora, po odstopu ministra Bandellija pa naprej opravlja delo profesorja biologije.

Je tudi predsednik sveta JSKD Nova Gorica in dejaven v različnih komisijah Mestne občine Nova Gorica.

 

Nina Mauhler

Nina Mauhler, rojena leta 1972 v Slovenj Gradcu, je diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in svoje znanje ekonomije in menedžmenta nadgradila na podiplomskem študiju na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor.

Ima večletne vodstvene izkušnje iz zasebnega in javnega sektorja. Prvi vodstveni položaj je prevzela leta 2001 v podjetju Prevent, kjer je bila odgovorna za proces oskrbe proizvodnje od nabave do prodaje končnih izdelkov. Med letoma 2003 in 2008 je bila direktorica komerciale v podjetju Stroji, skrbela je za nabavo, skladiščno poslovanje in prodajo.

Leta 2008 se je zaposlila v Leku, leto kasneje pa najprej delovala kot svetovalka generalnega direktorja Slovenskih železnic za področji komerciale in nabave, nato pa postala generalna direktorica Direktorata za železnice in žičnice takratnega Ministrstva za promet. Kot vodja direktorata je pripravljala predloge zakonodaje, usklajevala zakonodajo s pravom EU in nadzorovala izvajanje infrastrukturnih projektov na področju železniške infrastrukture. Pri delu je sodelovala tudi z drugimi ministrstvi, predvsem z Ministrstvom za finance.

Leta 2012 je znova začela delati v zasebnem sektorju. Vodila je invalidsko podjetje Jelka, nato pa maja 2016, po uspešno izvedenem projektnem vodenju prestrukturiranja in optimizacije poslovnega področja v TAM Europe, dobila ponudbo za delo v tem mariborskem podjetju. Do imenovanja za državno sekretarko Ministrstva za infrastrukturo je v Tamu vodila oddelek plana, nabave in logistike.

Od septembra 2018 je državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo.

 

Alenka Bratušek ob dnevu voda: Vpis pravice do pitne vode v ustavo je bila prava poteza

Novice

Veste, koliko je minilo od vpisa pravice do pitne vode v ustavo? Skoraj tri leta je že, pa smo se morale stranke, ko smo konec leta 2018 sestavljale novo vlado, še vedno dogovoriti, da bomo v ustavi zapisano pravico tudi spravili v življenje.

Na nek način smo bili hitri, ko smo v stranki SAB, takrat Zavezništvu, pravico do pitne vode predlagali za vpis v ustavo. Tudi drugi poslanci pa so takrat že razumeli, kaj pri vodi in sicer pomeni, da »Nikogar ne smemo pusti ob strani«, kakor se glasi geslo ob letošnjem mednarodnem dnevu voda.

Med ukrepi, ki jih Združeni narodi predlagajo za zaščito vodnih virov, je tako tudi sprememba zakonodaje v smeri, da bodo imeli dostop do pitne vode vsi prebivalci držav. V Sloveniji smo to novembra 2016 že naredili, a zaenkrat spremenili »le« ustavo, počasi pa gre s sprejemom drugih predpisov.

To je deloma razumljivo, saj je treba pri sprejemanju izboljšav za zaščito vode in pravice do pitne vode gledati res široko. Na to zaščito in varnost namreč lahko vpliva tudi zakonodaja, za katero si tega ne mislimo.

Kot ministrica za infrastrukturo sem se ob obisku krajanov ob trasi proge Divača-Koper seznanila z možnostjo katastrofe, ki bi se zgodila, če bi kateri od vlakov, ki prevažajo gorivo ali druge snovi v ali iz smeri Luke Koper, pri vasi Podpeč iztiril in se zvalil v dolino. Dolina pod železnico spada v ožji vodovarstveni pas izvira reke Rižane, ki je glavni vir pitne vode za celotno obalno območje.

Včasih je bilo dovoljeno graditi celo v najožjem vodovarstvenem pasu, danes pa zakonodaja tega ne dovoli več. Tako se bo nova proga med Divačo in Koprom v največji možni meri izognila vodovarstvenemu območju vodnega vira Rižana. Poleg tega pa bo za zajem odpadnih voda in morebitnih izlitij na progi poskrbljeno s posebnimi vodotesnimi zadrževalnimi bazeni in drugimi ukrepi.

Tovrstne spremembe zakonodaje in posledično uvajanje ukrepov za omejitev možnosti za onesnaženje naših voda bomo morali uvesti na mnogih področjih, kar seveda ni lahko. A treba je vsaj začeti.

Čas je namreč samo na videz še naš zaveznik. Na srečo še nimamo tako ekstremnih suš, ko bi bilo treba uporabiti ustavno določbo, da se pitna voda v tržne namene uporablja le, če je je dovolj tudi za oskrbo prebivalstva. Imamo pa že danes in še kar tudi predele Slovenije, kjer pravico do pitne vode težko uresničujejo. To je treba urediti. Ustava je najvišji pravni akt države in treba jo je spoštovati.

 

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala