PREDLOG SAB: Brezplačni poletni javni prevoz za dijake in študente

Predlagamo uzakonitev brezplačnega poletnega javnega prevoza za dijake in študente
V SAB ostro nasprotujemo varčevanju na mladih in hkrati spodbujamo javni potniški promet, zato smo vložili zakonski predlog za brezplačni poletni prevoz za dijake in študente.
S sistemsko zakonsko ureditvijo bi za dijake brezplačni javni prevoz omogočili julija in avgusta, za študente pa še septembra. In to po celi Sloveniji in ne glede na to, kdo bo minister.

Poslanec SAB Vojko Starović: Ali vlada JJ ustvarja pogoje za uporabo šok terapije?

To vprašanje se mi je postavilo, ko sem slišal odstopno izjavo g. Hojsa. Ko pa sem prebral še tvit predsednika vlade, je vprašanje dobilo še dodatno težo. Pri tem se sprašujem, ali ti fantje to delajo zavestno, ali pa so le totalni analfabeti, strastno željni moči in oblasti.

Kako drugače lahko razložimo njihovo sistematično rušenje in uničevanje institucij države, ki bi jih morali na svojem položaju varovati in graditi? Institucije so namreč nedvomno osnovni temelj države in delovanja tržne ekonomije. Dobro delovanje in zaupanje v institucije od šolstva in zdravstva, do policije, sodstva in vojske, finančnih institucij, javnih medijev itd., je ključni dejavnik dobrega delovanja družbe in najpomembnejši vzvod gospodarskega razvoja. Ne gre samo za razmerje pravnega sistema in ekonomije, temveč tudi za politiko in moralo. V tem četverokotniku se je ta vlada povsem izgubila. Namesto da bi gradila, ruši; namesto da bi povezovala, razdvaja; neti medsebojno sovraštvo in širi strah v lastnem narodu. Deluje neodgovorno, kot da je še vedno v opoziciji. To v skladu z doktrino stranke SDS pomeni, da naj bi bila njena edina naloga rušiti vlado. Zdaj v koaliciji rušijo še institucije in državo.

Politično-ekonomska vladajoča elita očitno ne razume, ali pa noče razumeti abecede družbe. Ko zavladajo oblasti željni analfabeti (pa to ne leti samo na vlado Janeza Janše), še posebej, če se ob tem naslanjajo na tujino, se zatresejo temelji družbe in tlakuje pot v globoko krizo. Gladko zanikajo dokazano dejstvo, da je družbena vključenost institucij in ljudi, kot dokazujeta Acemoglu in Robinson v delu »Zakaj narodi propadajo«, edina pot, ki poveže inovativnost, družbeni in ekonomski razvoj ter blaginjo družbe.

Tudi poročilo Svetovne banka o merjenju kapitala 21. stoletja na podlagi obsežne študije v 122 deželah dokazuje, da je daleč najpomembnejši vir nacionalnega bogastva neoprijemljivi in ne proizvodni kapital. Neoprijemljivi kapital sta usposobljenost in znanje ljudi. Njihova povezanost in delovanje družbenih institucij v razvitih državah predstavljata kar 80 % vir vsega nacionalnega bogastva.

Sam sicer ne verjamem, da Janez Janša ne bi razumel pomena institucij. Tudi v svojem nastopnem govoru ob imenovanju za mandatarja je marca letos dejal: »Leta 1992, ko je Slovenija ne samo bila samostojna država, bili smo tudi mednarodno priznani, imeli smo lastno valuto, diplomacijo, močno vojsko, usposobljeno policijo, vse institucije, ki so več ali manj delovale«. Torej nedvomno ve, kaj država potrebuje. Mogoče pa namerno ustvarja krizo za uporabo doktrine šoka, da bi vzpostavil oblast po svoji podobi alla Orban.

Vojko Starović, poslanec SAB 

Izvršni odbor SAB soglasno zavrnil podpis sporazuma o sodelovanju z Janševo koalicijo

Izvršni odbor stranke SAB je na današnji seji soglasno podprl predlog naše predsednice, da sporazuma o sodelovanju z vlado Janeza Janše ne podpišemo. Končno odločitev je podkrepilo dejstvo, da je bilo v dveh mesecih te vlade enostavno preveč napak, delitev med ljudmi in različnih diskreditacij. To ni združljivo s politiko SAB in tega nikoli ne bomo podprli.
Stranka SAB ostaja konstruktivna opozicija in bo podprla vladne predloge, ki so dobri za ljudi in državo in enako pričakujemo tudi od koalicije. Za podporo dobrim predlogom nam formalno ni treba podpisati sporazuma.

Uspeli smo – Zakon o Triglavskem narodnem parku!

Novelo zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), našem edinem nacionalnem parku, je podprlo kar 79 poslancev državnega zbora! Predlog zakona smo v poslanski skupini SAB vložili konec januarja, zdaj pa so vloženi napori in dolgoletni trud končno poplačani. Nekdanji župan občine Bohinj in prvopodpisani pod novelo Franc Kramar pravi, da je bil »zakon o TNP iz leta 2010 eden največjih problemov zgornje Gorenjske in Primorske, saj s strogimi pravili omejuje razvoj lokalnih prebivalcev.« Zakon vsebuje 78 prepovedi za parkovne skupnosti, a prebivalci so to delno sprejeli, saj jim je bilo obljubljeno, da bo država sofinancirala razvojne projekte v osmih občinah na območju parka.

Toda država, čeprav ji to nalaga zakon o TNP, vse od leta 2010 dodatnih proračunskih sredstev za parkovne občine ni zagotovila. Za spoštovanje zakona se je v prejšnjem mandatu vztrajno borila tudi naša predsednica mag. Alenka Bratušek, a ker se od takrat do danes ni nič spremenilo, smo se odločili za še odločnejše ukrepanje. Z namenom, da bi se zakon o TNP končno začel izvajati v praksi in bi lokalnemu prebivalstvu omogočil primerljiv razvoj kot v krajih brez prepovedi, smo v SAB vložili predlog sprememb za odpravo krivic.

Spremenili smo 11. člen predmetnega zakona, ki ureja omenjeno sofinanciranje s strani države. Doslej je veljalo, da razvojni projekti in investicije prejmejo dodatna proračunska sredstva v višini 80 odstotkov predračunske vrednosti projekta in prav ta določba se v praksi nikoli ni izvajala! V SAB smo zato predlagali novi način dodeljevanja proračunskih sredstev za občine v parku: zdaj bodo lokalne skupnosti za investicije vsako leto prejele okrog 4 milijone evrov, kar predstavlja 0,2 odstotka dohodnine.

Ta sredstva si bo 8 parkovnih občin Bovec, Bohinj, Kranjska Gora, Bled, Tolmin, Kobarid, Gorje in Jesenice med seboj razdelilo po deležih, ki so jih sporazumno določili župani. Predlog sicer sledi ureditvi v zakonu o glavnem mestu, po katerem Mestni občini Ljubljana za posamezno proračunsko leto pripada med 0,6 in 0,8 odstotka dohodnine za izvajanje nalog iz pristojnosti državnih organov in organov mestne občine. In tako kot ima Ljubljana kot prestolnica poseben pomen za državo, ga ima tudi edinstven TNP!

V SAB smo dosegli še eno pomembno izboljšavo in se bomo tudi v prihodnje trudili za boljšo Slovenijo.

VIR FOTOGRAFIJE: https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/zakonodaja/

Z infrastrukturnim skladom do ponovnega zagona gospodarstva in ohranjanja delovnih mest

V stranki SAB smo se odzvali pozivu predsednika vlade opoziciji, da sodelujemo pri iskanju ukrepov za premagovanje recesije. Vladi bomo pomagali tako, da bomo vložili predloge zakonov za posamezna področja. Predlogi bodo namenjeni pomoči ljudem in gospodarstvu in ne bodo ideološki, zato verjamemo v podporo tako pri opoziciji kot koaliciji.

Prvi zakonski predlog, s katerim želimo pomagati, je predlog zakona o proračunskem skladu za investicije v prometno infrastrukturo. Ustanovitev infrastrukturnega sklada je v času ministrovanja napovedala že Alenka Bratušek. »Slovenija infrastrukturni sklad preprosto potrebuje, če želi ustrezno vzdrževati in dograjevati več kot 6000 km dolgo cestno in več kot 1200 km dolgo železniško omrežje. Z infrastrukturnim skladom bi dobili zanesljive in dovolj izdatne vire financiranja za stabilno načrtovanje, financiranje in izvajanje investicij,« poudarja naš poslanec mag. Andrej Rajh.   

Novi infrastrukturni proračunski sklad bi poleg obstoječih namenskih prihodkov, ki se že namenjajo za investicije in investicijsko vzdrževanje prometne infrastrukture, zagotovil dodatna in zanesljiva sredstva za financiranje vlaganj v prometno infrastrukturo – zlasti v cestno in železniško infrastrukturo.

Poglavitne rešitve predloga zakona so:

  • določitev namenskih virov, ki bodo v vsakem trenutku na voljo za financiranje vlaganj v prometno infrastrukturo;
  • ustanovitev posebnega proračunskega sklada, s katerim bo država lažje in učinkoviteje uresničevala zastavljene cilje izboljšanja obstoječe prometne infrastrukture;
  • sredstva infrastrukturnega sklada se namenijo za financiranje investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture.

Za stranko SAB je najpomembnejše zagotoviti konstanten in stabilen vir financiranja, ki ni odvisen od vsakokratnega ministra za finance in vlade. Glavna vira financiranja infrastrukturnega sklada sta tako letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu in 2 odstotni točki DDV-ja letno. Prav slednjega smo v času gospodarske krize leta 2013 dvignili z 20 % na 22 %, zdaj pa je odlična priložnost, da ta dvig, ki je še vedno v veljavi, uporabimo za vnovičen zagon gospodarstva in ohranjanje delovnih mest.

Močna socialna država je možna le z močnim gospodarstvom. »Ko sem v času največje krize vodila vlado, smo s pravimi ukrepi rešili Slovenijo pred trojko in dosegli ponovno rast gospodarstva, ki je neprekinjeno trajala vse od konca leta 2013. Ukrepi, ki smo jih sprejeli takrat, dokazujejo, da politika lahko daje rezultate in da se učinki dobrega dela politikov izrazijo v boljšem standardu in boljši kondiciji celotne države,« je ob predstavitvi zakonskega predloga izpostavila predsednica SAB Alenka Bratušek.

Infrastrukturni projekti so temelj za razvoj naše države in samo z dobro infrastrukturo lahko računamo na dvig gospodarske rasti in na še višji življenjski standard. Več desetletij zanemarjanja razvoja ključne infrastrukture ni mogoče odpraviti čez noč, toda v prejšnji vladi, ko je ministrstvo za infrastrukturo vodila Alenka Bratušek, smo stvari konkretno premaknili naprej in z mrtve točke zagnali dva velika infrastrukturna projekta 2. tir in 3. razvojno os.

 

Upokojencem 15 brezplačnih zaščitnih mask na mesec

Brezplačne maske za upokojence

V poslanski skupini SAB smo v zakonodajni postopek vložili novelo zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, po kateri bi država vsakemu upokojencu ob prejemu pokojnine brezplačno zagotovila 15 zaščitnih mask na mesec in to vse do preklica obveznega nošenja v vseh zaprtih javnih prostorih.

Za vložitev predloga zakona smo se v SAB odločili zato, ker so upokojenci po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in NIJZ v boju s koronavirusom ena najbolj ogroženih skupin. Posebna skrb zanje je nujna. V Sloveniji je vsak peti prebivalec starejši od 65 let, za starejše pa obstaja velika verjetnost, da bodo morebitno okužbo prenesli težje ali celo usodno.

Splošna navodila za ustrezno zaščito pred morebitno okužbo so v večini znana – umivanje in razkuževanje rok, spoštovanje socialne distance, pravilna higiena kašlja itd. Za zaščito sebe in drugih pa je skladno z odlokom vlade za zajezitev okužb ob vstopu v zaprte javne prostore obvezna uporaba zaščitne maske ali rute za prekrivanje nosu in ust. Zaščita obraza z masko dodatno pripomore k zmanjšanju nevarnosti okužbe, seveda ob upoštevanju drugih samozaščitnih ukrepov.

Upokojencem 15 brezplačnih zaščitnih mask na mesec

Nošenje zaščitne maske je v zaprtih javnih prostorih skladno s 5. členom odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji obvezno, zaradi velikega povpraševanja na trgu pa maske dosegajo nerazumno visoke cene. V eni znanih trgovin s sanitetnim materialom v prestolnici paket 50 mask za enkratno uporabo denimo stane 57 evrov.

Prav zaradi visokih cen zaščitnih mask in dejstva, da je nošenje mask v skladu z odlokom vlade v vseh zaprtih javnih prostorih obvezno, v SAB predlagamo, da zavod za blagovne rezerve za prve tri mesece, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa v nadaljevanju, vsakemu upokojencu za čas trajanja ukrepa mesečno zagotovita 15 brezplačnih mask.

Več kot 50 evrov vreden paket zaščitnih higienskih mask za upokojence predstavlja strošek, ki zanje nikakor ni zanemarljiv – prepričani smo, da marsikdo, ki je že prejel solidarnostni dodatek za premagovanje krize, tega ni porabil za nakup sanitetnih potrebščin za zaščito zdravja, ampak za poplačilo nujnih življenjskih stroškov (položnice, zaloge hrane itd.). Za SAB je nedopustno, da starejši varčujejo na račun svojega zdravja in prepričani smo, da je večini poslancev zbora mar za upokojence in bodo naš predlog podprli.

Po podatkih Zpiza iz marca 2020 največ starostnih upokojencev, teh je dobrih 86.000, prejema pokojnino med 500 in 600 evri, druga največja skupina starostnih pokojnin pa je med 600 in 700 evri, takšnih prejemnikov je dobrih 62.000. Povprečna starostna pokojnina po podatkih Zpiza iz marca 2020 znaša 692,39 evrov, prag tveganja revščine pa je po zadnjih podatkih Sursa iz oktobra 2019 662 evrov na mesec. Razlika je torej zelo majhna.

Finančne posledice za državni proračun ocenjujemo na 36 milijonov v letu 2020, če obvezen ukrep nošenja mask v vseh zaprtih javnih prostorih velja do konca leta 2020. Sredstva bi se zagotovila v okviru 6 milijard evrov, ki jih bo vlada namenila za reševanje korona krize.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala