Odzivi

Dr. Angelika Mlinar je danes predsedniku avstrijske vlade Sebastianu Kurzu pisala odprto pismo, v katerem ga je pozvala, naj odpravi »popolnoma neupravičen in neutemeljen nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo«.

Evropska poslanka in glavna kandidatka SAB za nov mandat v Bruslju opozarja, da je nadzor na meji s Slovenijo neevropska poteza, ki ne rešuje nobene težave, ampak ustvarja nove probleme za Slovence, ki delajo v Avstriji, škoduje odnosom med državama in predvsem slovenskemu gospodarstvu. Zato je zanjo ta nadzor dejansko ukrep proti Sloveniji.

»Slovenija je v EU zelo napredovala in na tem je treba graditi naprej. Odprte evropske notranje meje in nemoten dostop do enotnega evropskega trga nam preprosto pripadajo! Avstrija se ne more kar spomniti in reči, zdaj pa tega ne bo več! Spet nas obravnavajo kot drugorazredne državljane Evrope in temu je treba obločno reči ne,« je pojasnila, zakaj se je odločila ponovno opozoriti avstrijskega kanclerja, naj ukrepe proti Sloveniji ustavi.

Dodala je, da poteza avstrijske vlade pomeni rušenje naše skupne Evrope in pomeni popolno nerazumevanje dogajanja v svetu: »Migracije so problem, ki ga nobena država – ne Avstrija, ne Nemčija, ne Francija ne bodo mogle rešiti same. To je dejstvo. Vse evropske države se morajo zavedati, da je to naš skupen problem in ga moramo nujno rešiti solidarno: skupaj okrepiti nadzor na zunanjih mejah in skupaj sprejeti učinkovito azilno in migracijsko politiko. Evropska unija je del sveta, kjer živimo najbolje, in to moramo ubraniti!« je povedala.

Predsednica stranke SAB Alenka Bratušek se je pozivu Angelike Mlinar pridružila. »Bistveno bolj primerno kot to, da Avstrija meje zapira, bi bil pogovor s slovensko vlado in iskanje skupnih rešitev. Zapiranje avstrijske meje je slabo za ljudi, slabo je za gospodarstvo in name kot na ministrico za infrastrukturo se obračajo tudi avtoprevozniki s prošnjo, naj jim pomagam,« je povedala.

Dodala je, da tudi sama verjame v trdno, močno in povezano Evropsko unijo z odprtimi notranjimi mejami in z močno kontrolo na zunanjih, schengenskih mejah. »S solidarnostjo bi lahko na zunanjih mejah pomagale tudi države, kot je Avstrija.«

 

Pismo dr. Angelike Mlinar

Vaša ekscelenca zvezni kancler Republike Avstrije Sebastian Kurz,

vaši potezi, da ste še podaljšali že tako neutemeljen nadzor na meji s Slovenijo, ostro nasprotujem in jo obsojam. Škodi dobrim odnosom med Slovenijo in Avstrijo, škodi slovenskemu in avstrijskemu gospodarstvu in grobo posega v življenja državljanov Slovenije in Avstrije, ki so se navadili živeti brez nadzora ob prehodu meje.

Kot evropska poslanka sem vam že večkrat pisala in vas prosila, da takšnih neevropskih potez ne izvajate. Ne morem verjeti, da je Avstrija ena od držav Evropske unije, ki največje skupne vrednote, to je SOLIDARNOST, ne priznava več.

Pred nami so najpomembnejše evropske volitve, verjamem, da se tega zavedate tudi vi. Pravite, da ste zaprisežen Evropejec in da nam je Evropska unija dala veliko. Jaz si želim, da tudi po teh evropskih volitvah Evropska unija ostane močna in solidarna. S potezami, kot je vaša, pa gremo v nasprotno smer. Šibite Evropsko unijo, rušite vse pridobitve povezovanja, odklanjate solidarnost pri ključnih vprašanjih in se vračate v preteklost, namesto da bi skupaj gradili boljšo prihodnost.

Spoštovani predsednik vlade, Slovenija je varna država in izvaja nadzor na schengenski meji po vseh zahtevanih pravilih in standardih. In nadzor bo še okrepila. Zato vašo potezo razumem kot populistično in nepotrebno, uperjeno proti Sloveniji in Slovencem, ne pa ilegalni migraciji. Je pa to tudi ukrep proti avstrijskim državljanom.

Ker vem, da so tudi državljani Avstrije še vedno zavezani evropskim vrednotam in da je tudi za njih prost pretok znotraj EU pomembna vrednota, vas pozivam, da takoj odpravite nadzor na notranji meji EU, stopite v stik s slovensko vlado in najdete možnost za skupen odziv na migracijsko krizo, če ocenjujete, da Slovenija potrebuje pomoč.

Evropa bo močna samo, če bomo ostali skupaj – zaradi povezovanja v EU je izjemno pridobilo slovensko gospodarstvo, še več pa avstrijsko. Evropa pa bo solidarna samo, če se bomo prednosti povezovanja in skupnega odzivanja na najtežje izzive zavedali in s tem v mislih živeli vsi njeni državljani.

Migrantske krize ne bomo rešili z zapiranjem notranjih mej, ampak samo s skupnimi močmi – s skupno moderno evropsko zakonodajo in z močnim skupnim varovanjem zunanjih mej. In spoštovani predsednik, to bi moral biti tudi vaš cilj!

V upanju, da boste poziv upoštevali in končno začeli delovati kot pravi Evropejec, vas lepo pozdravljam,

Angelika Mlinar
evropska poslanka

Odzivi

Zapis predsednice SAB Alenke Bratušek ob dnevu upora proti okupatorju, 27. 4. 2019

Dan upora proti okupatorju obeležuje začetek narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Praznujemo odločitev, da se ne damo, da ne bomo živeli v svetu, v katerem nas bodo teptali. Slavimo odločitev za mir in svobodo, ki je ohranila Slovenstvo in v Evropi zgradila mir.

Danes na slovenskih tleh ni vojnih razmer. A že konec meseca maja bomo pred skoraj tako pomembno odločitvijo, kot je bila tista iz leta 1941, ki jo danes obeležujemo.

Čeprav pri nas ni vojne, nas seveda tudi danes skrbi za preživetje ali pa vsaj to, kako v danih razmerah živeti čim bolje. Živimo v obdobju, ki je polno negotovosti. Današnji razvoj se po nekaterih ocenah v primerjavi z industrijsko revolucijo dogaja desetkrat hitreje in ima v družbi približno 300-krat večji učinek kot dogodki v industrijski revoluciji. Biti zaskrbljeni o tem, kaj sploh prinaša prihodnost, je torej nekaj normalnega.

V teh negotovostih in strahovih pa nekateri vidijo priložnost za lahek prevzem oblasti. Na strahove in zaskrbljenost odgovarjajo z lažmi in manipulacijami, ki se sicer lepo slišijo, a so to še vedno laži in manipulacije. In kot so se naši predniki uprli enemu zlu, se je zdaj treba upreti temu. Treba je videti dejstva in se zavzeti za pravo stvar.

Pomembno dejstvo je, da so povezovanje in prijateljstvo narodov, spoštovanje soljudi, pravičnost in enakopravnost temelj napredka v družbi.

Mir in svoboda, ki ju tudi pri nas uživamo od konca druge svetovne vojne, sta predvsem rezultat povezovanja držav na evropski celini. To povezovanje temelji prav na vrednotah narodnoosvobodilnega boja in je vsem prineslo veliko dobrega. Z besedami glavne kandidatke SAB za evropsko poslanko dr. Angelike Mlinar: prav zaradi povezovanja je Evropska unija danes del sveta, kjer je najbolje živeti.

Ne glede na to, kakšni izzivi so pred nami, je torej na podlagi izkušenj od konca druge svetovne vojne do danes treba priznati dejstvo, da se bomo tudi z najzahtevnejšimi izzivi uspešno soočili samo s povezovanjem, strpnostjo in spoštovanjem sočloveka. Trditi, da bomo z izolacijo od drugih in od zunanjega sveta živeli bolje, je preprosto utvara. V vse bolj povezanem svetu nobena država ne more biti oaza v puščavi – z osamitvijo bi postala ravno obratno, košček puščave v oazi.

Zato se je treba tudi danes dvigniti proti zlu in proti škodljivim zamislim. Treba je prepoznati grožnjo, kot so jo naši predniki 26. aprila 1941, in še pravi čas narediti, kar je treba, da bi lahko še naprej gradili na že doseženi blaginji in zagotavljali spoštovanje življenja vsakega posameznika in mir.

Naša naloga je zaenkrat še veliko lažja od naloge tistih, ki so se pred skoraj 80. leti zoperstavili okupatorjem. Vse, kar moramo narediti, je na evropskih volitvah izbrati silo, ki bo še naprej ustvarjala svet po vrednotah narodnoosvobodilnega boja. In ne dopustiti, da bi se nam zgodilo podobno kot milijonom Britancem po referendumu o brexitu, ki so se razočarani prepozno spomnili, da časa ni mogoče zavrteti nazaj.

Kot v stranki SAB poudarimo vsakič, ko se udeležujemo proslav Združenja borcev NOB, so vrednote NOB tudi vrednote naše stranke. In to smo z našim delom že večkrat dokazali.

Bodite odločni tudi vi.

Glavna kandidatka SAB za evropsko poslanko je dr. Angelika Mlinar

Odzivi

Zapis predsednice SAB Alenke Bratušek ob dnevu Zemlje

Natanko pred dvema letoma sem ob dnevu Zemlje zapisala, da ima ta dan malce napačno ime. Da to ni toliko dan Zemlje kot dan človeštva. Našemu planetu je namreč vseeno, ali je na njem več ali manj stopinj, ali na površju sije sonce ali dežuje, ali pihajo zmerni ali orkanski vetrovi … To je pomembno samo za človeka in za preživetje živalskih in rastlinskih vrst.

Dan Zemlje, ki ga obeležujemo vsakega 22. aprila, je zato dan, ko se spomnimo naravnih danosti, ki jih je vredno ohraniti in jih braniti, ker te pri življenju ohranjajo nas.

V stranki SAB, ki jo vodim, se pomena naravnih danosti dobro zavedamo in smo ponosni, da je na našo pobudo pravica do pitne vode zapisana tudi v ustavi. A to seveda ni dovolj. Vsak izmed nas mora po svojih močeh prispevati k zaščiti okolja, da bi tako dejansko zaščitili človeštvo. Res je to temeljno vprašanje, kot so mladi z vse Slovenije konec marca opozorili na shodu za prihodnost.

Država mora biti pri tem za zgled – in kot ministrica za infrastrukturo lahko vsaj za svoj resor rečem, da v tem intenzivnem prehodu v nizko- ali celo brezogljično družbo država opravlja svojo nalogo. Manj izpustov in čistejše okolje bomo dosegli s povečanjem privlačnosti uporabe javnega prevoza, upoštevamo novosti pri oskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov, spodbujamo okolju prijazno mobilnost vključno s pretovorom blaga, omenim pa lahko tudi graditev približno 1.000 kilometrov novih kolesarskih poti. Vsak od teh ukrepov prispeva svoj delček, da bomo v Sloveniji v prihodnosti živeli še boljše kot danes.

Dejstvo pa je, da lahko vse te ukrepe izvajamo le, če so urejene druge stvari v družbi in ko državo vodijo ljudje, ki ne zanikajo negativne vloge človeka pri poslabševanju razmer za bivanje na Zemlji. Zato želim ob današnjem dnevu Zemlje poudariti tudi pomen evropskih volitev, ki bodo 26. maja.

Po svetu, tudi v najvplivnejših državah, imamo voditelje, ki okoljske spremembe zanikajo in ki hkrati drastično spreminjajo družbeno ureditev na slabše. Zato je pomembno, da v Evropski uniji izberemo politike, zaradi katerih bo naš prostor še naprej veljal za del sveta, kjer je najboljše živeti.

V stranki SAB smo zato za našo glavno kandidatko za evropsko poslanko izbrali koroško slovensko dr. Angeliko Mlinar, ki se je s svojim delom že dokazala in ki bo lahko kos vsem izzivom, s katerimi se bomo morali tudi v Evropski uniji spopasti, da bomo lahko učinkoviti tudi v boju s podnebnimi spremembami.

Kot sem že zapisala, se odgovornost do okolja in družbe začne pri posamezniku. In ko je izid volitev pomemben dejavnik v boju za naše okolje, mora vsak posameznik prevzeti svojo odgovornost in se volitev udeležiti.

Evropske volitve so pravi shod za prihodnost – izberite utemeljeno!

Preberite še: Glavna kandidatka SAB za evropsko poslanko je dr. Angelika Mlinar

Odzivi

Stranka SAB na podlagi izkazane podpore državljanov na državnozborskih volitvah krepi svojo prisotnost po vsej Sloveniji. Tako bomo lahko predlagali še boljše ukrepe, saj bomo ljudem še bliže.

Danes smo ustanovili Občinski odbor SAB Postojna.

Predsednik občinskega odbora je postal Edvard Oražem, ki s stranko že dolgo sodeluje in skrbi, da bi naše dobre rešitve slišali tudi v tem okolju. Med drugim je v Postojni organiziral zbiranje podpisov za dvig pokojnin prek dviga odmernega odstotka, kar smo nato na zahtevo SAB vključili tudi v koalicijsko pogodbo. Podpredsednik odbora pa bo Bojan Hmeljak.

Na seji je generalni sekretar stranke Jernej Pavlič poudaril, da je Postojna pomemben kraj za stranko SAB, da nas je iz tega prostora podprlo veliko ljudi, žal pa ne dovolj, da bi poslanec SAB bil iz Postojne. »Z novim odborom SAB v Postojni se bo to zagotovo spremenilo, saj bodo ljudje tudi od blizu, od ust do ust slišali, da delamo dobro za ljudi, in nas zato podprli v še večjem številu.«

Ustanovitve odbora sta se udeležili tudi podpredsednici stranke SAB Maša Kociper in Tatjana Voj.

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je predstavila delo poslancev SAB v parlamentu in poudarila tudi pomembne volitve, ki bodo 26. maja – to so volitve evropskih poslancev: »Na tnalu je veliko, res so to doslej najpomembnejše evropske volitve, in vsi, ki hočemo še naprej graditi to, kar je dobrega v Uniji, ki hočemo še naprej uživati ugodnosti članstva v Uniji in odprto družbo, ki jo povezovanje držav zagotavlja, moramo na volitve in moramo izbrati predstavnike, ki so se s preteklim delom za dobro ljudi in za Slovenijo že dokazali. Zato smo v SAB za glavno kandidatko za evropsko poslanko izbrali koroško Slovenko dr. Angeliko Mlinar.«

Tatjana Voj, ki je tudi vodja lokalnega odbora SAB v Piranu, pa je poudarila izjemen pomen lokalnega delovanja in političnega delovanja nasploh.

Poleg Edvarda Oražma je že vrsto let aktiven član SAB v Postojni tudi Jerko Čehovin, ki je poudaril socialno-liberalne vrednote stranke SAB. »Zavedamo se, da moraš imeti korenine in da moraš imeti krila. Smo uravnoteženi. Še vedno gremo za soncem, a ne skačemo kar tako v črno globino. Ne obljubljamo ljudem, česar ni možno narediti. In znamo delati tako z denarjem države kot z našim denarjem, kar potrjujejo poročila Računskega sodišča, ki nam je že večkrat dalo pozitivno mnenje za poslovanje, kar je redko. Stranka nima drastičnih rasti podpore, počasi, organsko raste in verjamem, da bomo v novem mandatu imeli dvakrat toliko poslancev.«

Člani stranke SAB so na srečanju poudarili tudi namero po boljšem nastopu na lokalnih volitvah in vstopom v postojnski občinski svet.

Pridružite se nam tudi vi!

Odzivi

Poslanec SAB Marko Bandelli je včeraj, 10. 4. 2019, na sedežu občine v Sežani organiziral srečanje med predstavniki civilne iniciative za Lipico in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot edini predstavnik volivcev štirih kraških občin (Sežana, Komen, Divača, Hrpelje–Kozina) je aktivno nastopil za nadaljnji razvoj Krasa.

Marko Bandelli je k ureditvi razmer v Holdingu Kobilarna Lipica pozval že 4. marca letos, ko je ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo zastavil poslansko vprašanje. Takrat je opozoril na problematične delovne procese v kobilarni, ki ne vodijo k napredku, in poudaril, da ni vključevanja domačih trenerskih kadrov.

»Dogajanje v Lipici spremljam in dobro poznam. Prišlo je do številnih nepravilnosti, zato verjamem predstavnikom civilne iniciative, da nekaj ni v redu. Kobilarna Lipica je pomembna kulturna dediščina Slovenije in sega v obdobje habsburške Marije Terezije, ko je Lipica delovala za potrebe dunajskega dvora. Svoj svetovni sloves in prepoznavnost je Lipica dobila prav zaradi klasične dresure konj, ki pa danes izginja,« stanje v Lipici komentira poslanec Bandelli. Dodaja, da je klasična dresura osnova za selekcijo in genetski napredek lipicancev.

Srž problema je tudi po mnenju civilne iniciative opustitev klasične dresure konj, katere izvajanje in ohranitev sicer nalaga zakon o Kobilarni Lipica. Prepričani so, da sedanje vodstvo kobilarne namesto klasične dresure konj uporablja preveč komercialne prijeme po vzoru cirkuških nastopov živali. Alternativnim metodam treniranja konj ne nasprotujejo, a svarijo pred škodljivim zanemarjanjem klasične dresure.

Na pobude civilne iniciative se je odzval tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je potrdil ustanovitev posebne strokovne  komisije. Ta bo s strokovnjaki iz Lipice, predstavniki ministrstva za gospodarstvo in civilne iniciative ocenila in podala mnenje o (ne)ustreznem treniranju lipicancev.

Civilna iniciativa se je zavzela za predstavnika občine Sežana v nadzornem svetu holdinga in ponovitev razpisa za odkup sena od okoliških kmetov. Razpisno dokumentacijo so ocenili kot preobširno in prezapleteno. Trdijo, da so cene sena kraških kmetov približno enake cenam uvoženega sena iz Italije. Ministrstvo za gospodarstvo je obema pobudama ugodilo in izpostavilo prednost lokalnega kmeta pred tujimi. Minister je dodal, da bodo pregledali tudi domnevno sporne podatke o številu obiskovalcev Lipice, ki da so po mnenju civilne iniciative zdaj zavajajoči.

»Vesel sem, da je ministrstvo prisluhnilo civilni iniciativi in obljubilo podporo za ureditev razmer. S srečanjem smo dokazali, da lahko civilna iniciativa in najvišji vladni organ sodelujeta z roko v roki. Sam si bom osebno prizadeval za nadaljnje iskanje kompromisnih rešitev,« je ob koncu pogajanj sklenil Marko Bandelli.

Poslanec SAB vztraja pri večji vpetosti Lipice v lokalno okolje in prenehanju degradiranja te kulturne dediščine. Kot poslanski glasnik civilne iniciative poziva k skupnemu reševanju problematike s strani ministrstev za gospodarstvo, kmetijstvo in kulturo. Ker tvornega sodelovanja med temi ministrstvi, kot kaže, še ni, se je Bandelli že dogovoril za novo srečanje – tokrat s predstavniki ministrstva za kulturo. 

 

Odzivi

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je na februarski seji odbora za pravosodje predlagala, naj pravosodno ministrstvo ponovno prouči nerazumno visoke stroške adaptacije ženskega zapora na Igu in gradnje moškega zapora v Dobrunjah, za kateri je ministrstvo prvotno predvidelo 117 milijonov evrov. Pri tem so jo podprli tudi drugi poslanci odbora za pravosodje in nato tudi sprejeli sklep o prilagoditvi in znižanju vrednosti naložbe, dokler je projekt še v dovolj zgodnji fazi.

Resorno ministrstvo je pripravilo nov, stroškovno optimiziran predlog investicije: dograditev ženskega zapora na Igu je s predvidenih 44,8 milijona evrov ob enaki kapaciteti znižana za dvajset odstotkov, cena gradnje novega zapora v Dobrunjah pa je od prvotnih 73 milijonov evrov nižja za deset odstotkov. Pravosodno ministrstvo je tako na poslansko pobudo načrtovana sredstva zmanjšalo za več kot 16 milijonov evrov in o tem seznanilo parlamentarni odbor za pravosodje.

Poslanka Maša Kociper je odločitev pravosodnega ministrstva pozdravila: »Mnogi ljudje v Sloveniji težko živijo, zato težko upravičimo, da dobrih 117 milijonov evrov namenimo za adaptacijo in gradnjo dveh zaporov, medtem ko je toliko drugih nerešenih vprašanj. Adaptacija in gradnja zaporov sta nujni, prav tako spoštovanje minimalnih evropskih standardov, a naloga nas poslancev je, da kolikor je le mogoče skrbimo za ekonomično porabo proračunskih sredstev. V stranki SAB bi ta denar raje namenili izboljšanju položaja upokojencev in ureditvi razmer v zdravstvu.«

Ocena investicije je zdaj bližja vrednosti primerljivih zaporov v Evropski uniji in občutno cenejša, je še povedala poslanka SAB, a ocenila, da bi bil lahko prihranek še višji. Odbor za pravosodje je ministrstvu nato svetoval, naj v času izvedbe investicije poskuša še dodatno optimizirati stroške.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala