Kdo je najbolj zadolžil Slovenijo? Odgovor je na dlani.

Znano je, da se bo na račun epidemije COVID-19 in ublažitve njenih posledic za gospodarstvo in državljane stanje javnih financ v Sloveniji občutno poslabšalo. Državni proračun bo namesto 500 milijonov evrov presežkov zabeležil primanjkljaj v višini 3 milijard 700 milijonov. To predstavlja približno 8,1 % BDP.

Na podlagi programa stabilnosti, ki ga je danes obravnaval parlamentarni odbor za finance, v letu 2020 ni pričakovati rezov v plače in socialne prejemke, saj se ti povečujejo in financirajo iz zadolževanja. Letos smo se že zadolžili za 3,5 milijarde, sledi še zadolžitev v višini 2,5 milijarde. To pomeni, da se bo javni dolg zvišal z zdajšnjih 66 % BDP na rekordnih 82,4 % BDP oziroma z 31 milijard na 37 milijard.

Odgovor na to, kdo je najbolj zadolžil Slovenijo, je torej jasen: Janez Janša!

V stranki SAB vemo, kako je, ko je treba reševati državo in ljudi. Leta 2013 smo Slovenijo namreč uspešno rešili in to brez posegov v pokojnine, plače in socialne prejemke. Bo tudi v času vlade Janeza Janše tako?

Za razliko od stranke SDS v SAB do enormne zadolžitve Slovenije ne bomo kritični, saj vemo, da je za reševanje države to enostavno treba narediti. Kdo bo pomagal ljudem, če ne država?

V SAB smo kritični do odnosa in drže stranke SDS, ki je v letih 2013 in 2014 v našo državo klicala trojko in vsak dan znova poudarjala, da je visok javni dolg za Slovenijo katastrofa. Takratni poslanec SDS Zvonko Černač je tako ob interpelaciji ministra za finance Uroša Čuferja konec leta 2013 dejal, da »se država še nikoli v zgodovini ni toliko zadolžila, kot se bo v letih 2014 in 2015 – za 12,3 milijarde evrov. Samo v letu 2014 se bo Slovenija zadolžila za nekaj manj kot 10 milijard. Pahor je bil vajenec za zadolževanje v primerjavi z Alenko Bratušek.«

Kritičen do zadolžitve je bil tudi Černačev poslanski kolega Jože Tanko. Po njegovi oceni leta 2014 je bilo zadolževanje ključen problem za mlade, ki bodo nosili ključno breme plačevanja dolgov. »Vlada Alenke Bratušek se zadolžuje trikrat hitreje, kot se je zadolževala najslabša, Pahorjeva vlada,« je poslanec Tanko izpostavil ob interpelaciji Čuferja v državnem zboru.

Dolg države bo v letu 2020 najvišji doslej, prav tako je primanjkljaj državnega proračuna zelo visok – ta bo, kot že rečeno, znašal 8,1 % BDP. Vse to v SAB lahko razumemo, saj je bilo za zajezitev širjenja okužbe nujno hitro in učinkovito sprejemanje ukrepov, ne moremo pa razumeti, da nam vlada v dokumentih, ki jih je pripravila, ni pojasnila, kako namerava to težko situacijo rešiti? Tako v programu stabilnosti ni napovedi za naslednja leta, v odloku o okviru za pripravo državnih proračunov za leti 2020 do 2022 pa so spremenili samo podatki za leto 2020, za naslednja leta pa podatkov enostavno ni.

Upravičeno se nam poraja vprašanje, po kateri poti bo šla Slovenija? Lahko pričakujemo ZUJF št. 2 in ponovno znižanje plač in pokojnin? Kaj bo z državo in gospodarstvom, če bomo še enkrat uvedli tako stroge omejevalne ukrepe za zajezitev epidemije?

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala