Mercator je prodala vlada Janeza Janše

Apr 6, 2017

Država Mercatorja Agrokorju ni prodala leta 2014, ker tega ni mogla storiti. Mercator namreč že od leta 2005 ni v državni lasti. Takrat ga je netransparentno prodala vlada Janeza Janše.

Ko govorimo o prodaji Mercatorja Agrokorju, moramo govoriti tudi o odgovornosti za to, da je Mercator sploh lahko prešel v roke hrvaškega trgovskega koncerna.

Največjo odgovornost ima pri tem zagotovo vlada Janeza Janše. Ta je leta 2005 večinski državni delež v Mercatorju netransparentno prodala Pivovarni Laško, ki jo je takrat vodil Boško Šrot, in Istrabenzu, ki ga je vodil Igor Bavčar.

Vse od takrat Slovenija nima več nobene besede pri tem, kaj naj se z Mercatorjem dogaja. Janez Janša je torej tisti, ki je najbolj odgovoren za to, da se danes sploh pogovarjamo o Mercatorju kot delu Agrokorja. In tega ne smemo pozabiti nikoli.

Naj vajeti spet prevzame država?
Zaradi težav, v katerih se je znašel Agrokor, je možno, da bi bil Mercator kmalu spet naprodaj. Zato se pojavljajo vprašanja, kako naprej, ali naj država ponovno vstopi v lastništvo Mercatorja, ki je tako zelo pomemben steber slovenskega gospodarstva.

V stranki Zavezništvo bi raje videli, da bi Mercator dobil strateškega partnerja ali pa, da bi ga prevzele slovenske zadruge. Lahko pa vlada Mira Cerarja vsaj pretehta argumente v prid ponovnemu vstopu države v lastništvo trgovca. Možnosti, da bi res ponovno kupila večino njegovih delnic, če bi se ponudila priložnost, danes ima.

Leta 2014, ko so Mercator prodajale banke upnice in Pivovarna Laško, vlada Alenke Bratušek, predsednice naše stranke, o možnosti ponovnega vstopa države v lastništvo Mercatorja ni mogla niti sanjati.

Za to, da bi država podjetje odkupila od bank upnic in drugih lastnikov, Slovenija ni imela sredstev. Takrat ji denarja nihče ni hotel posoditi. Spomnite se vloge bonitetnih agencij, govoričenju o tem, da je Slovenija naslednja Grčija, da k nam prihaja Trojka in podobno. Že za sanacijo bank je bilo sredstva težko pridobiti. Ovira za ponovni vstop države v Mercator, pa je bila tudi evropska prepoved državne pomoči podjetjem v težavah.

Mercator leta 2014 ni bil »zdravo« podjetje. Bil je zadolžen, posojil pa ne bi mogel poplačati pravočasno. Zato je potreboval reprogramiranje posojil, na kar banke niso pristale in so se raje odločile za prodajo. In še več: prodajo Mercatorja so celo pogojevale s tem, da bi novi lastnik poleg kupnine vanj vložil še okrog pol milijarde evrov – podjetje dokapitaliziral. Čeprav bi torej država imela denar, bi bila s strani Evropske komisije državni nakup Mercatorja in kasnejša sanacija trgovskega podjetja obravnavani kot nedovoljena državna pomoč.

Čeprav bi država imela sredstva, je vprašanje tudi, ali bi Evropska komisija nakup trgovca sploh dovolila. Države EU namreč s svojimi vložki ne smejo na noben način izkrivljati konkurence na trgu. Pogoj, da lahko država vstopi v lastništvo oslabljenega podjetja, kar je Mercator bil, je še, da na trgu ni kupca. Šele takrat se lahko vmeša. Mercator pa je kupca imel. Obenem pa velja tudi, da bi v primeru, ko bi Evropska komisija nakup državi dovolila, ta ne mogel ostali »nekaznovan«. Ko bi ga kupili in morda uspeli sanirati, bi ga morali kasneje prodati in kupnino vrniti v državni proračun. Podobno kot pri banki NKBM, pri kateri smo se morali v zameno za dovoljenje za dokapitalizacijo zavezati, da bomo banko prodali – zdaj pa vidimo, kako se je to končalo.

In še enkrat, tudi če bi to možnost hoteli poskusiti, bi za to morali dobiti denar, ki pa ga po sanaciji bančnega sistema nismo imeli. Kasneje je vlada Alenke Bratušek naredila vse, da bi se Slovenija iz te težke situacije pobrala – in se tudi je.

Očitke, da je bil Mercator prodan leta 2014, ostro zavračamo. Prodajalec Mercatorja Agrokorju takrat ni bila Republika Slovenija, saj to ni mogla biti. V podjetju Mercator že od leta 2005 ni imela lastniškega deleža.

Lastniki Mercatorja, ki so se ga leta 2014 odločili prodati Agrokorju, so bili privatna podjetja in banke, nekatere tudi v solasti Republike Slovenije. Podjetja in banke, čeprav so slednje morda v delni ali večinski lasti države, se samostojno odločajo o svoji poslovni politiki. Za to imajo uprave in nadzorne svete. V njihove poslovne odločitve predsednik vlade ne more in ne sme posegati.

 

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala