Poziv vladi za pomoč prezrtim ranljivim skupinam

Izbruh novega koronavirusa SARS-CoV-2 nas je vse postavil na trdna tla in hkrati opomnil na pomen javnega zdravstva, ki je eden osnovnih temeljev za življenje in delovanje socialne države.

2. aprila sprejet t. i. prvi protikorona paket, namenjen blažitvi posledic epidemije novega koronavirusa, je težak kar 3 milijarde evrov. Z ukrepi je vlada na pomoč priskočila predvsem gospodarstvu in pokazala, da želi ohraniti tako podjetja kot delovna mesta, hkrati pa so pomoči države deležni tudi samozaposleni in nekatere druge ranljive skupine prebivalstva.

V stranki SAB ukrepe vlade pozdravljamo in smo hkrati v pričakovanju novih – ob hitrem sprejemu prvega protikorona paketa je namreč vrsta ranljivih skupin iz zakonskega svežnja izpadla. Prav zato smo na vlado naslovili pismo, s katerim jo želimo opozoriti na prezrte skupine, ki do pomoči države za zdaj niso upravičene.

Ena teh skupin so samozaposleni starši, ki skladno z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih delo opravljajo v skrajšanem delovnem času – ker jim razliko prispevkov do polnega delovnega časa krije država, so zavarovani na dveh zavarovalnih podlagah (po 15. členu ZPIZ–2 in četrtem odstavku 19. člena ZPIZ–2). Sprejeti ukrepi za ublažitev posledic epidemije COVID–19 pa pomoč v obliki odloga prispevkov, odpisa prispevkov ali mesečnega temeljnega dohodka nudijo samo tistim samozaposlenim, ki so v zavarovanje vključeni na podlagi opravljanja dejavnosti in niso sočasno vključeni v zavarovanje tudi na kateri drugi podlagi. Tako samozaposleni starši, ki delajo skrajšani delovni čas, iz možnosti prejema pomoči izpadejo. To se nam ne zdi prav, zato predlagamo, da se v nov zakonski sveženj vključi tudi to skupino prebivalcev.

Prav tako so se v težavah znašli tisti starši (predvsem ženske), ki so v letu 2019 koristili porodniški dopust in v omenjenem letu ne morejo izkazati prihodkov. Slednji namreč ne bodo mogli prikazati upada prihodkov v skladu s 37. členom sprejetega »megazakona«, zato bi morali vso morebitno prejeto pomoč vrniti.

Podobno velja tudi za starše, ki zaradi bolezni in posledične nege mlajših otrok pogosto koristijo bolniško odsotnost. Njihovi mesečni prihodki so lahko zelo različni in se spreminjajo iz meseca v mesec.

Nikakor ne moremo zaobiti niti skupine, ki jo je koronavirus najbolj prizadel, in to so upokojenci. Ukrep omejitve nakupov na zgolj dve uri v dopoldanskem času in zadnjo uro v popoldanskem času namreč tej skupini povzroča nemalo težav. Zato predlagamo, da vlada še enkrat razmisli o nujnosti tega ukrepa. Dobili smo namreč informacije s strani trgovcev, da so prav ure, namenjene za nakupe upokojencev, najbolj intenzivne in naporne v delovnem času, saj so upokojenci številčno zelo velika skupina.

Prav tako so nas upokojenci opozorili na posamezne primere slabega ravnanja s strani varnostnikov. Sprejeti ukrepi za to šibko in ranljivo skupino prebivalstva povzročajo dodaten stres na terenu, zato vlado pozivamo k vnovični evalvaciji nakupovanja v odrejenih časovnih blokih.
Hkrati v SAB opozarjamo še na dve stvari, ki smo ju tekom zakonodajnega postopka prvega protikorona megazakona predlagali že v obliki dopolnil, a žal nista dobila zadostne podpore. To sta parlamentarni nadzor in 30 % znižanje plač za vodilne kadre v državnih podjetjih.

1. Predlagamo, da se za vsa dodeljena in porabljena sredstva za blažitev posledic epidemije ustanovi poseben parlamentarni nadzor.

Že zdaj se v javnosti pojavljajo ugibanja o t. i. »kriznih dobičkarjih«, ki se danes ukvarjajo z dobavo zdravstvene opreme, pred epidemijo pa s povsem drugimi stvarmi. Pojavljajo se ugibanja, da posle dobivajo samo tisti, ki so blizu vladi. Vse te špekulacije bi lahko s posebnim parlamentarnim nadzorom preprečili oziroma jih ugotovili in sankcionirali. Dodajamo, da imamo iz migrantske krize leta 2015 zelo slabe izkušnje, in sicer glede nakupa žične in panelne ograje. Še danes se s tem ukvarjata tožilstvo in policija, zato ne želimo, da se ta zgodba letos ponovi.

2. Predlagamo, da tako kot ministri in ostali funkcionarji na državni ravni, tudi vodilni kadri državnih podjetij nosijo breme krize.

Namreč sprejeti megazakon poudarja načelo solidarnosti in družbene odgovornosti in tam jasno določa, da so tudi ti kadri pri spoštovanju ukrepov za zajezitev virusa za zgled prebivalstvu. Zato ocenjujemo, da morajo ti kadri svoje plače prav tako znižati za 30 %.

V SAB opozarjamo, da so bili nekateri sprejeti vladni ukrepi nedodelani in premalo premišljeni (to dokazujejo popravki, ki jih vlada sprejema), predvsem pa neusklajeni s stroko. V SAB se nam takšno ravnanje zdi nedopustno, zato si želimo, da prihodnje najbolj nujne ukrepe vlada uskladi s stroko. Le tako bomo lahko zaupali, da so vsi omejevalni ukrepi smiselni in razumni.

Pričakujemo, da nas bo vlada v kratkem seznanila tudi z analizo in rezultati že sprejetih ukrepov in predlogi prihodnjih ukrepov. V ta namen je naša predsednica Janeza Janšo pozvala k sklicu sestanka predsednic in predsednikov vseh parlamentarnih strank.

Upamo, da bodo naše pobude in predlogi v čim večji meri naleteli na posluh in plodna tla.

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala