Vojko Starović, poslanec SAB: Kjer je dobro, tam je domovina

Feb 25, 2019

Objavljamo prispevek poslanca Vojka Starovića o tem, da je treba ustavo, ta ključni dogovor državljanov Slovenije o ureditvi naše države, spoštovati in pri njenem tolmačenju uporabljati izhodišča, ki so bila uporabljena pri pisanju ustave.

Razprava v Državnem zboru ob vložitvi ustavne obtožbe proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu je pokazala vso globino in širino nerazumevanja ustave in njenega pomena, zato bom skušal s tem prispevkom osvetliti  posamezne vidike naše ustave, ki predstavlja temeljno odločitev in dogovor državljanov Slovenije.

Gre za ustanovni akt države. Zato ga je potrebno jemati in spoštovati kot temeljni akt, s katerim morajo biti usklajeni vsi zakoni in predpisi, ukrepi in politike, posamične odločbe in delovanje, ki jih sprejme in izvaja država.

Pri presoji skladnosti vseh aktov je potrebno izhajati iz celokupnega duha Ustave in načel, ki opredeljuje vrednostno orientacijo dokumenta. V tem duhu je potrebno tolmačiti tudi posamezne člene Ustave in izvedbene zakone, ne pa na način »črkobralstva« in mučenja besed, kakor to počnejo mnogi naši politiki in pravniki. Brez sprejemanja in razumevanja osnovnega koncepta Ustave ter tudi uporabe zdrave pameti in občutka za pravičnost pravni sistem zgubi svojo konsistentnost in s tem poslanstvo v družbi. Zato bi bilo dobro, kot kažejo dobre prakse v svetu, da bi se predvsem tisti, ki presojajo ustavnost, pri svojem delu posvetovali s strokovno javnostjo, s sociologi, filozofi, ekonomisti, antropologi, zgodovinarji … ne pa da odločajo s preglasovanji za zaprtimi vrati z izidi 5:4. Pri tem se poraja vtis, da njihova pogosta nasprotna mnenja pravzaprav izvirajo iz različnih ideoloških pozicij. S tem se ruši ne samo zaupanje v ustavnost in zakonitost pravnega reda, temveč tudi zaupanje, zvestoba in lojalnost državljanov do lastne države.

Samo politika, ki je usklajena z duhom in vrednotami Ustave Republike Slovenije, lahko legalno in legitimno koristi njene ustanove za uresničevanje svojih programov in načrtov.

Pri tolmačenju temeljnega dogovora državljanov je dopustno uporabljati le tista izhodišča, ki izhajajo iz ustave in ki so bila uporabljena pri njenem pisanju (dokumenti o tem obstajajo), saj so edino ta izhodišča verodostojna in legitimna. Med njimi izstopajo naslednja:

  • domoljubje v smislu varovanja in negovanja samoniklosti in suverenosti slovenske kulture. Gre za “raison d’être” samostojne Slovenije;
  • da je nacionalni interes demokracija, pravna in socialna država, kjer ima oblast ljudstvo in kjer država varuje človekove pravice in temeljne svoboščine ter skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije;
  • da gre za državo blaginje na osnovah socialnoliberalne ideologije in socialnodemokratske prakse. Že na samem začetku v 2. člen Ustava povsem jasno pove, da gre za socialno državo, kar konkretizira v 50. členu, ki določa, da država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Koncept države blaginje pa uveljavlja s 66. členom, ki določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo ter 57. in 78. členom, ki določata, da  država ustvarja tudi možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno izobrazbo in stanovanje. Koncept države blaginje podpira tudi 67. člen, ki določa, da se lastnina pridobiva in uživa tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, ter 74. člen, ki pri sicer svobodni gospodarski pobudi določa, da se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.

Iz teh osnovnih izhodišč izhajajo tudi vse ostale relacije med državo in državljani, od spoštovanja zakonov, do plačevanje davkov, zvestobe in obrambe države.

Pod vplivom razsvetljenskih izhodišč Ustave ZDA (gre za ideje intelektualne avtonomije, ločitev države od cerkve, zavračanje avtoritet kot nezmotljivih virov resnice in verskega fanatizma, svoboda govora in vera v to, da je znanje moč) je tudi Slovenija v središče postavila človeka, državljana Slovenije kot osnovnega nosilca moči in soustvarjalca posameznih skupnosti in celotne družbe. Država pa je pri tem tista tvorba in oblika, ki zagotavlja potrebno infrastrukturo institucij, ki omogočajo, da si državljani skupaj in organizirano, racionalno in učinkovito zagotavljamo dobrine, stvari in storitve, ki jih potrebujemo. In ta osnova se zdi ustrezna, saj jo potrjuje tako praksa kot sodobne raziskave in analize, vključno z obsežno študijo Svetovne banke o merjenju kapitala v 21. stoletju, ki jasno kažejo, da je neotipljivi kapital, to je organiziranost in povezanost družbe, znanje in sposobnost ljudi, dobro delujoče javne institucije …, daleč najpomembnejši vir bogastva, saj pomeni 80 odstotkov vsega nacionalnega bogastva.

Država je po slovenski Ustavi torej orodje za zagotavljanje delovanja institucij, ki ustvarjajo pogoje za učinkovitejše zadovoljevanje posamičnih in skupnih materialnih, duhovnih in drugih potreb in želja državljanov. Država ni nekaj ločenega od državljanov. Gre za strukturo, izpolnjeno (legirano) z državljani in kulturo, s preteklostjo in skupno bodočnostjo, ki temelji na sprejetem dogovoru državljanov o suverenosti, civilizacijskem napredku in blaginji. To skupaj pa lahko učinkovito in ustvarjalno deluje le v skupnosti, kjer so ljudje:

  • svobodni (pravica do življenja, ki ga sam želiš, le da pri tem drugim ne škodiš) in tolerantni (živi in pusti živeti drugim);
  • povezani in odgovorni (sposobni sprejemanja ustreznih odločitev v svoje dobro in v skupno dobro, s poudarkom na skupnem dobrem, ko se odloča za skupnost);
  • ustvarjalni (omogočanje pogojev za ustvarjanje in zaslužek skozi zaposlitev, podjetniško in samostojno dejavnost na poslovnem, kmetijskem, umetniškem in vseh drugih področjih);
  • suvereni (pomeni, da lahko državljan preživi četudi nič ne počne. Vsakemu so zagotovljeni prihodki za bivanje in hrano ter dostopnost izobrazbe in zdravstvenega varstva).

Le svobodni in suvereni  ljudje so sposobni medsebojnega spoštovanja in zaupanja, kar je temelj ustvarjalnega sodelovanja po principu zmagam-zmagam in ne po principu zgubiš-zmagam (konkurenčni boj), ki vodi v podganjo dirko. Človek in njegovo dostojanstvo ter dostojanstvo in suverenost slovenske kulture so edina legalna in legitimna izhodišča za uporabo državnega aparata Slovenije. Vse ostalo je zloraba te države (izjema velja edino za pobudo za spremembo same Ustave).

Da povedano postane bolj jasno in razumljivo, je treba osnovne pojme Ustave konceptualno in filozofsko pojasniti in oblikovati logične in notranje konsistentne uradne razlage, ki bodo razumljive in uporabne tudi na praktični ravni. Neka tolmačenja na uradnih straneh države Slovenije sicer že obstajajo. Vendar to ni to. Pot do ustreznih razlag vodi skozi odprt in javen diskurz z vključevanjem pameti vseh državljanov, še posebej pa uglednih mislecev, kulturnikov in zgodovinarjev, izkušenih pravnikov in politikov ter drugih poznavalcev posameznih področij. Soočenje med temi stališči in pogledi mora potekati skozi strpen, ustvarjalen in odgovoren dialog, ki bogati spoznanja. V takem dialogu sme šteti le moč in skladnost argumentov, ne pa argumenti moči v duhu navijaštva in cenenega populizma, kakor ga imamo priložnost vsakodnevno videti na politični in medijski sceni.

Z bolj poenotenimi (popolno poenotenje seveda ni niti dobro niti možno, saj gre za razvoj misli) uradnimi razlagami elementov iz Ustave, kot so svoboda, dostojanstvo, suverenost, samostojnost, socialna država, pravice, pravni red, samobitnost, kultura, smotri delovanja vseh institucij, kot so parlament, volitve, družina, pravni red … bo veliko lažje razumeti in tolmačiti Ustavo in tudi odpreti in voditi tvorno razpravo, ki pelje v ustrezne politične rešitve o ključnih vprašanjih razvoja Slovenije. Obenem pa bi s tem politikantom in manipulantom bistveno skrčili njihov manevrski prostor za uporabo praznih floskul in govoričenja, ki so pogosto le zastor za prikrivanje izrazito parcialnih interesov.

Če zadevo primerjamo z delom konstruktorjev, inženirjev in kemikov, ti ne bi nikoli ustvarili nobenega mostu, ne avtomobila, ne kemičnih spojin, če bi gradnike in elemente vsak po svoje interpretirali. Kaj je en kilogram, mol, meter in kaj joule. Ne bi šlo. Politiki pa tudi sodniki pa velikokrat posamezne elemente Ustave in zakonov interpretirajo po svojih interesih, videnjih, vrednotah in verovanjih, čeprav so tudi povsem v nasprotju z duhom Ustave.

Za zaključek primeroma navedimo nekaj vprašanj, o katerih teče diskurz tudi na svetovni sceni, na katera bi bilo dobro odgovoriti:

  • kaj bodo počeli naši mladi čez 10, 20 let in kaj bo poganjalo gospodarjenje?
  • kako zagotoviti zadostno stopnjo prehranske, energetske, finančne in informacijske neodvisnosti, kar so temelji samostojnosti vsake države?
  • kako zagotoviti bolj konsistentno in kakovostno oblikovanje in sprejemanje zakonov in drugih predpisov,
  • kako omejiti pretirano tekmovalno, nedržavotvorno in škodljivo, večkrat tudi protidržavno delovanje strankarskega življenja, ki poustvarja sovražnost namesto dialoga;
  • kako v politično razmišljanje in odločanje vključiti širši krog ljudi in njihove pameti?
  • kako uskladiti lastninsko pravico z zahtevo Ustave, da bo zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija …

 

Naroči se na e-novice.

Prosimo, vpišite vaš elektronski naslov in kliknite "Naroči"

Uspešno ste se prijavili. Hvala